Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (92.359-92.383)



  1.      žólč  -a [č] m (ọ̑) 1. grenka, zelenkasto rumena tekočina, ki jo izločajo jetra: bruhati žolč; preiskava žolča; sestavine žolča; okus po žolču; grenek kot žolč 2. ekspr. jeza, togota: žolč mu je prekipel, zavrel; izbruh žolča; bled od žolča / vsi so občutili njegov žolč / brez žolča, z žolčem v srcu misliti na koga // strastno, popadljivo sovraštvo: kritika, polna žolča / z žolčem kaj pripomniti ● žolč se mu je razlil je iztekel iz žolčnega mehurja; ekspr. žolč ga zvija ima težave z žolčem; ekspr. zlivati žolč na koga, nad kom zaradi jeze zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati
  2.      žólčast  -a -o [č] prid. (ọ̑) podoben žolču: žolčasta tekočina / žolčast okus ◊ bot. žolčasti goban neužitna goba s svetlo rjavim klobukom in rožnato trosovnico, Tylopilus felleus
  3.      žólčast  tudi žóličast -a -o [č] prid. (ọ̑) podoben žolci: gosta žolčasta jed
  4.      žolčljív  -a -o [č] prid. ( í) ekspr. jezljiv, togotljiv: po naravi je zelo žolčljiv / človek žolčljivega videza // strastno, popadljivo sovražen: pisec kritike je preveč žolčljiv / žolčljiv ton polemike; žolčljive besede; žolčljiva ironija žolčljívo prisl.: žolčljivo reči
  5.      žólčnik  -a [č] m (ọ̑) anat. organ, v katerem se zbira in zgošča žolč: vnetje žolčnika
  6.      žólčnost  -i [č] ž (ọ̑) ekspr. jezljivost, togotljivost: ni mogel obvladati svoje žolčnosti / žolčnost glasu // strastna, popadljiva sovražnost: žolčnost besed / z žolčnostjo vprašati
  7.      žóld  -a [d] m (ọ̑) zastar. vojaška služba: nabirati fante za žold / iti v žold iti k vojakomstar. dobivati majhen žold plačilo, plačo
  8.      žólna  -e [n] ž (ọ́) 1. ptica z močnim dletastim kljunom in nogami, prilagojenimi za plezanje po deblu: žolna tolče, trka s kljunom; pije kot žolna zelo dosti, pogostozool. črna žolna večja črna ptica z rdečo liso na glavi, Dryocopus martius; siva žolna pivka; zelena žolna zelena ptica s široko črno progo pod kljunom, Picus viridis 2. ekspr. kdor dosti, pogosto pije: on je prava žolna / kot psovka ti žolna pijana
  9.      žolnír  -ja [n] m (í) star. 1. vojak: žolnirji so zavzeli grad / iti k žolnirjem; vzeti koga v žolnirje / upor žolnirjev zaradi prenizke plače najemniških vojakov 2. inženir geodezije, zemljemerec: žolnir je izmeril zemljišče / rudniški žolnir // inženir sploh: načrt je naredil žolnir
  10.      žolnírski  -a -o [n] prid. (í) star. vojaški: žolnirski stan / žolnirska pesem
  11.      žólt  -a -o [t] prid. (ọ̑) star. rumen: žolt regratov cvet; žvepleno žolt; črno-žolta zastava / žolta barva / žolti cekini / žolta svetloba; žolto vino / žolt bolnikov obraz ● slabš. črno-žolta monarhija Avstro-Ogrska žólto prisl.: žolto pobarvane stene / piše se narazen ali skupaj: žolto pikast ali žoltopikast; žolto rjav
  12.      žoltíca  -e [t] ž (í) zastar. 1. zlatenica: zboleti za žoltico 2. strnad: v gozdu se oglaša žoltica
  13.      žoltína  -e [t] ž (í) star. rumenina: žoltina jesenskega listja / žoltina las
  14.      žóltkast  -a -o [t] prid. (ọ̑) star. rumenkast: žoltkasto listje / žoltkasta barva / žoltkast obraz
  15.      žolto... 1 [t] prvi del zloženk, star. rumeno...1: žoltokljun, žoltokožec
  16.      žolto... 2 [t] prvi del zloženk, kakor žoltopikast, žoltorjav ipd., gl. žolt
  17.      žoltokljún  -a -o [t] prid. () star. rumenokljun: žoltokljun ptič ● star. žoltokljun fant mlad, neizkušen
  18.      žoltoplàz  in žoltopláz -áza [t] m ( á; ) zool. večji kuščar z ostanki zakrnelih zadnjih nog, Ophisaurus apodus: žoltoplaz se skriva med kamenjem
  19.      žoltopólt  -a -o [t] prid. (ọ̑ ọ̄) star. rumenopolt: žoltopolti ljudje
  20.      žoltovína  -e [t] ž (í) bot. rastlina z golimi ali le po robu dlakavimi listi in rumenimi metuljastimi cveti v socvetjih; barvilna košeničica: z žoltovino porasel travnik
  21.      žonglírati  -am nedov. () 1. z izredno spretnostjo istočasno metati v zrak več predmetov in jih loviti: vrvohodec je stoje na eni nogi še žongliral; žonglirati s krožniki, z žogami 2. ekspr., v zvezi s s, z spretno ravnati s čim: natakar je žongliral s kozarci / žonglirati z ljudmi; pren. žonglirati z besedami, s podatki žonglirajóč -a -e: žonglirajoč z izrazi dokazovati
  22.      žónta  -e ž (ọ̑) nar. z vodo zalite skisane vinske tropine: kisati repo v žonti // tropine: iz žonte kuhati žganje / zabeliti žgance z žonto ● nar. piti žonto vino iz z vodo zalitih vinskih tropingastr. slepa žonta maslovnik iz sladkega in kislega mleka, smetane in zakuhane moke
  23.      žórgati  -am nedov. (ọ̑) nar. vzhodno cmokati, čofotati: v slabih čevljih ji je žorgala voda žorgajóč -a -e: žorgajoča brozga
  24.      žŕd  -í ž () dolg, debelejši lesen drog, ki se vzdolžno položi na vrh s senom, snopi naloženega voza in na obeh koncih priveže, da je tovor trdneje nameščen: oviti, privezati žrd z verigo, vrvjo; dolg, suh, visok kakor žrd
  25.      žrdána  -e ž () nar. užitna goba z oranžnim klobukom in rumenkastim betom; karželj: nabirati jurčke in žrdane

   92.209 92.234 92.259 92.284 92.309 92.334 92.359 92.384 92.409 92.434  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA