Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (92.309-92.333)



  1.      žlíčar  -ja m () izdelovalec lesenih žlic in podobnih lesenih izdelkov: žličarji in rešetarji ◊ teh. bager, ki z žlici podobnim vbočenim delom od spodaj zajema material
  2.      žlíčarica  -e ž () zool. raca z močnim, na koncu v obliki žlice razširjenim kljunom, Anas clypeata
  3.      žlíčarka  -a ž () zool. močvirska ptica selivka z belim perjem in na koncu v obliki žlice razširjenim kljunom, Platalea leucorodia: žličarke in plevice / navadna, siva žličarka
  4.      žlíčarski  -a -o prid. () nanašajoč se na žličarje ali žličarstvo: žličarska obrt / žličarski mojster
  5.      žlíčarstvo  -a s () žličarska obrt: žličarstvo in rešetarstvo
  6.      žlíčast  -a -o prid. (í) podoben žlici: ptica z žličastim kljunom / žličasta vdolbina
  7.      žlíčica  -e ž (í) žlička: z žličico pomešati kavo v skodelici / dajati zdravilo po žličici / žličica moke / bolečine v žličici
  8.      žlíčka  -e ž (í) 1. manjšalnica od žlica: odložiti žličko na krožnik poleg skodelice; z žličko pomešati čaj v kozarcu / čajna, desertna, kavna žlička; žlička za kompot, sladoled / hraniti otroka po žlički / piti kaj po žličkah; dodati jedi žličko soli 2. anat. zgornji del trebuha nad popkom pod prsnico in med rebrnima lokoma: čutiti bolečine, pritisk v žlički
  9.      žlíčnik  -a m () 1. nav. mn., gastr. jed, oblikovana z odvzemanjem navadno močnate mase z žlico: iz zmesi jajc, skute in zdroba narediti žličnike; zakuhati žličnike v juho / vodni, vranični, zdrobovi žličniki; snežni žličniki iz snega; solnograški žličniki na maslu pečeni za pest veliki iz rahle zmesi jajc, sladkorja, moke, ki se jedo vroči 2. etn. posoda za shranjevanje lesenih žlic, navadno pritrjena na steni: vzeti žlico iz žličnika; sklednik in žličnik
  10.      žlíčnjak  -a m () etn. posoda za shranjevanje lesenih žlic, navadno pritrjena na steni: dati žlice v žličnjak
  11.      žlíkrof  -a m () nav. mn., gastr. kuhana jed iz testa, napolnjena z nadevom: postreči z žlikrofi; skleda žlikrofov / idrijski žlikrofi
  12.      žlíndra  -e ž () 1. raztopina oksidov, ki nastane pri taljenju rud in rafiniranju kovin: iztekanje žlindre iz plavža ♦ agr. Tomaževa žlindra in tomaževa žlindra fosfatno umetno gnojilo iz zmlete žlindre; Thomasov fosfat; metal. kisla žlindra ki vsebuje mnogo kremena; plavžna žlindra ki nastaja pri taljenju rude v plavžu; lovilnik žlindre; teh. granulirana žlindra 2. pepel, ki se pri gorenju premoga nekoliko stali: nabiranje žlindre na rešetki v peči 3. gošča, ostanki v pipi (za kajenje): postrgati žlindro iz pipe / tobakova žlindra
  13.      žlíndrast  -a -o prid. () ki vsebuje žlindro: žlindrasta gmota / ekspr. izpljunil je žlindrasto slino // pokrit z žlindro: žlindrast ulitek
  14.      žlíndrati  -am nedov. () metal. povzročati, da se določene sestavine rude in dodatkov spremenijo v žlindro: žlindrati nečistoče žlíndrati se spreminjati se v žlindro: pepel v peči se žlindra
  15.      žlíndrin  -a -o prid. () nanašajoč se na žlindro: žlindrine sestavine ♦ metal. žlindrina nasedlina; teh. žlindrina volna vlakna iz žlindre
  16.      žlínkrof  -a m () nav. mn., gastr. žlikrof: zakuhati žlinkrofe v juho / idrijski žlinkrofi
  17.      žlobódra  -e ž (ọ̑) ekspr. vodén, shojen sneg; plundra: poti so prekrite z žlobodro / redko hodili so po žlobodri snega in zemlje gosti, tekoči zmesi
  18.      žlobúdra  -e ž () 1. slabš. kdor govori mnogo in nepomembne stvari: ne zmeni se za to žlobudro; on je prava žlobudra 2. slabš. nerazumljiva govorica, nerazumljivo govorjenje: vpili so v žlobudri, ki jo je komaj razumel / ta jezik je zame prava žlobudra 3. slabš. gosta, tekoča zmes: jama je bila polna glinaste žlobudre / izbruhana žlobudra 4. slaba pijača; čobodra: ponujali so jim rjavo žlobudro, ki ji pravijo kava 5. ekspr. vodén, shojen sneg; plundra: gaziti po žlobudri
  19.      žlobudráč  -a m (á) slabš. kdor govori mnogo in nepomembne stvari: želel se je znebiti tega žlobudrača
  20.      žlobúdrast  -a -o prid. () ekspr. plundrast: sneg je kopnel in steze so se spreminjale v žlobudraste jarke
  21.      žlobudráti  -ám nedov.) ekspr. 1. hitro in nerazločno govoriti: opotekal se je in nekaj žlobudral; ne vem, o čem žlobudrajo / žlobudrati po arabsko, v ljubljanščini 2. govoriti mnogo in nepomembne stvari: sploh ne zna biti tiho, kar naprej žlobudra; žlobudrala sta o vsakdanjih stvareh // slabš. govoriti, klepetati: najbrž je spet žlobudrala, zato ni nič slišala 3. dajati kratke, nerazločne glasove, podobne govorjenju: otrok v prvih mesecih žlobudra; žlobudrati v sanjah / ptice so žlobudrale 4. dajati kratke, votle glasove, navadno pri prehajanju čez kako oviro: izvirek žlobudra; voda žlobudra v žlebovih // dajati temu podobne glasove: klopotci žlobudrajo v vinogradih / kotel nad ognjiščem že žlobudra voda v njem je že začela vreti žlobudrajóč -a -e: veselo žlobudrajoči tujci
  22.      žlobudràv  -áva -o prid. ( á) ekspr. 1. ki veliko in hitro govori: žlobudravi prodajalci na tržnici 2. ki (rad) govori mnogo in nepomembne stvari: na stopnicah ga je ustavila žlobudrava soseda; precej je žlobudrav ● ekspr. žlobudrava govorica nerazločna, nerazumljiva; ekspr. žlobudravo pripovedovanje podrobnosti gostobesedno žlobudrávo prisl.: žlobudravo brati
  23.      žlobudrávost  -i ž (á) ekspr. lastnost žlobudravega človeka: žlobudravost otroka / s svojo žlobudravostjo je onemogočil resen pogovor
  24.      žlobudrávščina  -e ž () 1. ekspr. nerazumljiva govorica, nerazumljivo govorjenje: glasno branje se je zlivalo v čudno žlobudravščino; v svoji nenavadni žlobudravščini jim je skušal nekaj dopovedati 2. slabš. jezikovno mešana, nerazumljiva govorica: pogovarjali so se v nekakšni mednarodni žlobudravščini; žlobudravščina pristaniških kramarjev / potepuha sta se sporazumevala v svoji žlobudravščini latovščini
  25.      žlómarica  -e ž (ọ̑) zastar. plundra: sneg se je spremenil v žlomarico

   92.184 92.209 92.234 92.259 92.284 92.309 92.334 92.359 92.384 92.409  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA