Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
e (92.259-92.283)
- žívčnost -i ž (ȋ) stanje živčnega človeka: živčnost ga je minila; živčnost igralcev pred nastopom / od živčnosti je začel jecljati ♪
- živíca -e ž (í) 1. živa meja: ob cesti raste živica; striči živico; gabrova živica; gosta, visoka živica; živica iz smrek / zasaditi živico 2. star. studenec: kalna, plitva živica / voda živica studenčnica 3. agr. zgornja, navadno obdelana plast zemlje s humusom in živimi organizmi: dati h koreninam drevesa nekaj živice; živica in mrtvica 4. bot. poganjek, ki se lahko razvije v samostojno rastlino: rastlina požene živice; živice jagod ♪
- živíka -e ž (í) bot. poganjek, ki se lahko razvije v samostojno rastlino; živica: rastlina poganja živike; močna živika ♪
- živíkast -a -o prid. (í) bot. ki ima, poganja živice: živikasta rastlina ♦ vrtn. živikasti kreč lončna rastlina z okroglimi listi in visečimi živicami; judovska brada ♪
- živílar -ja m (ȋ) zastar. trgovec z živili: trgovina živilarja ♪
- živílo -a s (í) nav. mn. vsaka od vrst stvari, ki se uporablja za prehrano ljudi: živila so se pokvarila; konzervirati, predelovati živila; obstojnost živil; nadzor nad živili; krompir, kruh, mleko in druga živila / živila živalskega izvora; shramba za živila; trgovina z živili ∙ zastar. brez živila ne moreš iti na izlet hrane ♪
- živílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na živilo: prodati živilske presežke / živilski izdelki; živilska industrija; živilska tehnologija / živilski trg / živilski tehnik ∙ živilska nakaznica zlasti v vojnem času dokument, ki daje imetniku pravico, da dobi določeno količino živil ♪
- živína -e ž (í) 1. navadno večje domače živali, ki se redijo, vzrejajo zaradi gospodarskih koristi, zlasti govedo: živina muka, se pase; skidati živini; gojiti, rediti živino; krmiti, napajati živino; lepa, suha živina; čreda živine; imeti dvajset glav živine; trgovina z živino; živina in ovce; dela, gara, trudi se kot (črna) živina zelo, hudo; pije kot živina zelo, veliko; ravnati s kom kot z živino zelo surovo / klavna, mlečna, plemenska živina; pašna, vprežna živina; rogata živina govedo; tovorna živina konji, mule, osli / goveja živina / ekspr. te rastlinske uši so domača živina mravelj ∙ šalj. ščetinasta živina prašiči 2. nizko nasilen, surov človek: ta živina jo je pretepel / kot psovka ti prekleta živina, pusti ga 3. ekspr., navadno s prilastkom kdor ima pomembnejši družbeni položaj: spoznal je vse živine te ustanove; biti pomembna, velika, vplivna živina / ministrska,
politična živina ♪
- živínica -e ž (í) ekspr. manjšalnica od živina: krmiti, rediti živinico; lepa živinica / ob cvetenju ajde so čebelarji pripeljali živinico na pašo čebele ● ekspr. iti na planino po svoje živinice krave, vole, ovce ♪
- živinozdravník -a m (í) strokovnjak za veterino; veterinar: živinozdravnik pregleduje živali; peljati psa k živinozdravniku ♪
- živinozdravníški -a -o prid. (ȋ) veterinarski: živinozdravniški pregled živali / živinozdravniška služba ♪
- živinozdrávstvo -a s (ȃ) veda o boleznih, zdravstvenem varstvu živali in o neoporečnosti živil živalskega izvora; veterina: ukvarjati se z živinozdravstvom ♪
- živínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na živino: živinski iztrebki; živinske bolezni / živinski sejem / živinska krma; živinsko napajališče / živinski vagon / živinska sol sol, s katero se dopolnjuje krmljenje ∙ star. živinski zdravnik veterinar ♦ vet. živinski potni list nekdaj dokument s podatki o izvoru, lastništvu in zdravju domače živali, s katerim se dovoljuje promet z živalmi // ekspr. zelo velik, močen: živinska potrpežljivost / živinsko trpljenje zelo veliko, hudo // ekspr. zelo nasilen, surov: živinsko ravnanje živínsko prisl.: živinsko razgrajati; živinsko pijan človek; po živinsko delati s kom ♪
- živínstvo -a s (ȋ) 1. knjiž. surovost: potrlo ga je, ko je videl toliko živinstva / on je utelešeno živinstvo 2. zastar. živinoreja: živinstvo in sadjarstvo ♪
- žívio tudi žívijo medm. (ȋ) 1. izraža a) slavljenje, poveličanje: živio predsednik, zmagovalec b) navdušenje, odobravanje: ob čudovitih prizorih so gledalci vzklikali: živio // pri nazdravljanju izraža voščilo in poziv, da se izpije: na zdravje, na mnoga leta! Živio / živio, sta trčila in izpila 2. žarg., zlasti med prijatelji, znanci izraža pozdrav: živio, si sam doma / o, živio, kam greš / oprosti, mudi se mi na vlak, živio; sam.: vzklikati (komu) živio; neskl. pril.: živio klici; prim. živeti, živel ♪
- živíti -ím nedov. (ȋ í) star. 1. preživljati, vzdrževati: s težavo je živil svojo družino; živiti se s šivanjem / od miloščine se ne bo živil / živila jih je kmetija 2. v medmetni rabi, v zvezi z bog izraža najboljšo željo, naklonjenost: bog te živi, sosed; bog živi našo mamo / bog živi kritiko živíti se zastar., navadno s s, z hraniti se: živiti se s sadeži; živil se je s tem, kar je ujel ali ustrelil ♪
- žívnost -i ž (ȋ) zastar. vitalnost: živnost organizma že upada / človek izredne živnosti / živnost naroda ♪
- živo... 1 prvi del zloženk nanašajoč se na živ: živobeseden, živoroden ♪
- živo... 2 prvi del zloženk, kakor živočrn, živopisan ipd., gl. živ ♪
- živobárvnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost živobarvnega: živobarvnost cvetja ♪
- živoók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) star. ki ima žive oči: živooka deklica ♪
- živopísnost -i ž (ȋ) knjiž. pisanost, barvitost: živopisnost cvetja // slikovitost: živopisnost prizorov / živopisnost oseb v romanu ♪
- živoródka -e ž (ọ̑) zool. živorodna žival: nekatere ribe so živorodke ♪
- živoródnost -i ž (ọ̄) bot., zool. lastnost živorodnega: raziskovati živorodnost / živorodnost sesalcev ♪
- žívost -i ž (í) lastnost, značilnost živega: živost snovi; živost in mrtvost / ohraniti živost duha do pozne starosti; narodna, ustvarjalna živost skupnosti / ekspr. živost problematike / fantova živost / živost pogleda / živost barv / živost oseb v romanu ♦ lingv. značilnost samostalniških besed moškega spola, označujočih bitja, ki se kaže v enakosti rodilnika in tožilnika ♪
92.134 92.159 92.184 92.209 92.234 92.259 92.284 92.309 92.334 92.359