Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
e (91.709-91.733)
- zmártrati -am dov. (ȃ) nižje pog. izmučiti: pot ga je zmartrala; hitro se zmartra zmártran -a -o: zmartran jetnik ♪
- zmasírati -am dov. (ȋ) mehanično obdelati telo ali del telesa iz zdravilnih, kozmetičnih razlogov: zmasirati lasišče; zmasirati roke s kremo; nalahko, močno zmasirati; skrbno, temeljito se zmasirati ● pog. zmasiral ga bom, da me do smrti ne bo pozabil natepel, pretepel ♪
- zmastíti 1 -ím dov., zmástil; zmaščèn (ȋ í) 1. narediti kaj mastno: izločki zmastijo kožo; lasje se zmastijo 2. umazati z mastjo, maščobo: zmastiti obleko ♪
- zmastíti 2 -ím dov., zmástil (ȋ í) zmečkati, zmleti, zlasti grozdje: pred stiskanjem grozdje zmastijo / zmastiti posušen list med prsti ◊ agr. uničiti rastlinske škodljivce s stiskanjem zmaščèn -êna -o: zmaščen mrčes; zmaščeno grozdje ♪
- zmašílo -a s (í) ekspr. slaba, neprimerno sestavljena, narejena stvar: iz pločevinaste strehe, pritrjene na star vagon, narejeno zmašilo / ta povest je romantično zmašilo ♪
- zmašíti -ím dov., zmášil (ȋ í) ekspr. 1. s silo spraviti v kaj: zmašiti stvari v nahrbtnik / ujetnike so zmašili v živinske vagone / preveč je zmašil vase pojedel 2. pog. narediti, sestaviti: zmašiti izdelek, košarico / zmašiti članek, pismo / mimogrede je zmašila kosilo skuhala, pripravila zmašíti se stlačiti se, zriniti se: vsi so se zmašili v avtobus; komaj se je zmašil skozi vrata zmašèn -êna -o: v naglici zmašen članek, načrt; iz slame zmašeno strašilo ♪
- zmátrati -am dov. (ȃ) nižje pog. izmučiti: prenašanje bremen ga je zmatralo; danes sem se preveč zmatral zmátran -a -o: tako je zmatran, da še zaspati ne more ♪
- zmàz zmáza m (ȁ á) nar. prekmursko namaz, premaz iz blata, ilovice: zmaz v peči odpada ♪
- zmázati zmážem dov., zmázala in zmazála (á ȃ) 1. razmazati: dež je zmazal barve na letaku 2. ekspr. zmečkati: zmazati muho med prsti / kolesa tovornjaka so ga zmazala 3. žarg. premagati: naši nogometaši so zmazali goste / v jurišu so zmazali sovražnika 4. žarg. pojesti: zmazal je cel hlebec kruha; s slastjo je zmazal kosilo 5. slabš. slabo, nekvalitetno napisati: v naglici je zmazal članek; prim. izmazati ♪
- zmíg -a m (ȋ) glagolnik od zmigniti: odgovoril mu je samo z zmigom ramen ♪
- zmígati -am dov. (ȋ) 1. z delom telesa narediti gib sem in tja: zmigati z glavo, ušesi; starec je značilno zmigal z usti 2. z gibi izraziti kaj: v odgovor je samo nekaj zmigal / ob tem je zmigal z rameni 3. ekspr. narediti, povzročiti, da postane kdo dejaven: zmigati kolektiv, lenuha zmígati se ekspr. narediti kaj, ukreniti: nihče se ne zmiga, da bi se stvar uredila; na drugi strani se še niso zmigali ♪
- zmigávati -am nedov. (ȃ) zmigovati: brada mu zmigava / samo zmigavali so z glavami, rameni ob tej novici ♪
- zmigljáti -ám dov. (á ȃ) hitro, lahkotno se premakniti sem in tja: trava je zmigljala v večerni sapici; pren., ekspr. neke noči so zmigljali spomini ∙ ko je začela brati, so ji črke zmigljale pred očmi je dobila občutek, da črke niso pri miru ♪
- zmígniti -em dov. (í ȋ) 1. narediti gib z delom telesa: pes zmigne z uhljem / prst je zmignil, ko je sedla muha nanj 2. z gibom izraziti kaj: pomenljivo je zmignil z glavo / v odgovor zmigne z rameni ● ekspr. žena mu je ušla, pa še zmignil ni za njo nič se ni vznemiril ♪
- zmigováti -újem nedov. (á ȗ) 1. z delom telesa delati gibe sem in tja: zadovoljno je zmigoval z brado / ustnice so mu živčno zmigovale 2. z gibi izražati kaj: ljudje so ravnodušno zmigovali z glavami / zmigovati z rameni ♪
- zmíja -e ž (ȋ) zastar. kača: zmija se je plazila v travi; vest ga je grizla kakor zmija ♪
- zmiják -a m (á) bot. navadno enoletna rastlina s svetlo rumenimi cveti v koških, Podospermum ♪
- zmikástiti -im dov. (á ȃ) ekspr. natepsti, pretepsti: fanta so zmikastili; pošteno so jih zmikastili ♪
- zmíkati -am dov. (ȋ) tekst. z mikalnikom razčesati, uravnati predivo: zmikati bombažno, laneno predivo; zmikati volno zmíkan -a -o: zmikana žima ♪
- zmíkati -am tudi zmíčem dov. (ȋ ȋ) zastar. stresti: zmikal je vrata, bila so zaklenjena / zmika z glavo in ponovi: Ne ♪
- zmíkati -am stil. zmíčem dov. (ȋ) nav. 3. os., ekspr. z vzbujanjem velikega zanimanja, privlačevanja narediti, povzročiti a) da kdo kam odide: zmikalo ga je življenje v tujini / brezoseb., elipt. zmikalo ga je v kino b) da kdo kaj vzame, ukrade: druge dragocenosti vlomilca niso zmikale; prim. izmikati ♪
- zmikávt -a m (ȃ) evfem. tat, kradljivec: iskati, odkriti zmikavta; spreten zmikavt ♪
- zmikávtski -a -o prid. (ȃ) evfem. kradljiv, tatinski: zmikavtski fant / zmikavtski triki ♪
- zmíksati -am dov. (ȋ) pog. zmešati, stepsti, zmleti z mešalnikom: zmiksati sadje, smetano ♪
- zmísliti -im dov. (í ȋ) star. pomisliti, spomniti se: na otroke bi morala zmisliti; strah me je, če zmislim, kako je bilo ● star. vedno se razjezi, kadar mu kdo zmisli dekle omeni zmísliti se spomniti se, domisliti se: zmislil se je njenih oči; skušal se je zmisliti, kaj mu je rekel / večkrat se zmisli na dom, prijatelje / zmislil se je, da bi se vrnil domov ♪
91.584 91.609 91.634 91.659 91.684 91.709 91.734 91.759 91.784 91.809