Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
e (91.609-91.633) 
- zlato... ali zláto... prvi del zloženk (ā) nanašajoč se na zlat: zlatolas, zlatopolt, zlatozrn ♪
- zlatobròv -ôva m (ȍ ó) zool. v Sredozemskem morju živeča večja riba z zelenkasto srebrnim telesom in plavutmi spreminjajočih se barv; orada ♪
- zlatoglàv in zlatogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ekspr. ki ima zlato rumeno glavo: zlatoglave papige / zlatoglave cerkve s pozlačenimi stolpi, kupolami ♪
- zlatogrív -a -o prid. (ȋ ȋ) ekspr. ki ima zlato rumeno grivo: zlatogriv konj ♪
- zlatoklás in zlatoklàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) ekspr. ki ima zlato rumene klase: zlatoklasa pšenica ♪
- zlatokljún -a -o prid. (ȗ ū) ekspr. rumenokljun: zlatokljun kos ♪
- zlatokódrast -a -o prid. (ọ́) ekspr. ki ima zlato rumene kodre: zlatokodrasto dekle ♪
- zlatokòp -ópa m (ȍ ọ́) 1. kdor koplje, izpira zlato: naselje zlatokopov; črtice iz življenja zlatokopov 2. zastar. zlati rudnik, zlato polje: zlatokopi in diamantna polja ♪
- zlatokríl -a -o prid. (ȋ ȋ) ekspr. ki ima zlato rumena krila: zlatokril hrošč, metulj ♪
- zlatolás in zlatolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) ekspr. ki ima zlato rumene lase: zlatolasa deklica ♪
- zlatoláska -e ž (ȃ) ekspr. ženska, ki ima zlato rumene lase: pisati pesmi o zlatolaskah ◊ bot. do en meter visoka šopasta trava z ozkimi klaski, ki so v spodnjem delu rumeno rdeče dlakavi, Chrysopogon gryllus ♪
- zlatomášnik -a m (ȃ) rel. duhovnik, ki je dosegel petdeset let mašništva: srečanje zlatomašnikov ♪
- zlatorítka -e ž (ȋ) zool. bel metulj z zlato rjavim zadkom, katerega v skupinah živeče gosenice uničujejo liste zlasti sadnega drevja, Euproctis chrysorrhoea: zlatoritke in gobarji ♪
- zlatoróg -a m (ọ̑) po ljudskem verovanju kozorog z zlatimi rogovi, ki živi visoko v gorah: zgodbe o zlatorogu / pesnitev Zlatorog ♪
- zlatoróg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) v pravljicah ki ima zlate rogove: zlatorog kozel ♪
- zlatorún -a -o prid. (ȗ ū) knjiž. ki ima zlato rumeno runo: žrtvovati Perunu zlatoruna jagnjeta ♪
- zlatotópka -e ž (ọ̑) kem. zmes solne in solitrne kisline, ki topi zlato: preizkusiti zlato z zlatotopko ♪
- zlatoúst -a m (ȗ) ekspr. kdor modro, pametno govori: ubogati nasvete zlatousta; iron. ne nasedaj takšnim zlatoustom ♪
- zlatóvčica -e ž (ọ́) zool. postrvi podobna pisana sladkovodna riba, Salvelinus: gojiti zlatovčice v hladni in čisti vodi / jezerska zlatovčica ♪
- zlatovránka -e ž (ȃ) zool. zelenkasto modra ptica golobje velikosti, ki živi na obrobju gozdov, Coracias garrulus: šoje in zlatovranke ♪
- zlatozób -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ekspr. ki ima zlat zob, zlate zobe: zlatozob moški ♪
- zlíčkati -am dov. (ȋ) odstraniti s koruznega storža krovne liste: zličkati koruzo ♪
- zlíjati -am nedov. (í) star. zlivati: zlijati vodo v posodo ∙ nar. dež se zlija močno dežuje ♪
- zlíkanost tudi izlíkanost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost zlikanega: zlikanost obleke / knjiž. družabna zlikanost / star. zlikanost parketa zloščenost ♪
- zlíkati -am tudi izlíkati -am dov. (ȋ) 1. s potegovanjem vročega likalnika po tkanini zgladiti: zlikati hlače, obleko; oprati in zlikati perilo // narediti kaj gladko, nezmečkano: pred obdelavo je treba pločevino zlikati / ekspr. ležišče, posteljo si vsako jutro skrbno zlika 2. knjiž. slovnično, stilno izboljšati: članek bo treba še zlikati; Prešeren je slovenski jezik poplemenitil in zlikal 3. knjiž. vzgojiti, izoblikovati: v zavodu so ga dobro zlikali; izobraziti in zlikati človeka 4. star. zloščiti, osvetliti: zlikati čevlje, parket; zdrgniti in zlikati komate, bakren kotliček zlíkan tudi izlíkan -a -o 1. deležnik od zlikati: bleščeče zlikan avtomobil; skrbno zlikani robovi na hlačah; zlikana obleka, srajca; pospraviti zlikano perilo ∙ ekspr. bil je ves zlikan, kakor iz škatlice zelo skrbno oblečen, urejen 2. ekspr. ki je zelo skrbno oblečen, urejen: zlikan
moški; vedno je vsa zlikana ♪
91.484 91.509 91.534 91.559 91.584 91.609 91.634 91.659 91.684 91.709 
