Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (91.159-91.183)


  1.      zavrtíti  -ím dov., zavŕtil (ȋ í) star. zavrteti: zavrtiti mlinsko kolo / zavrtil se je na petah / večkrat se mu je zavrtilo v glavi ♪
  2.      zavrtljáj  -a m (ȃ) 1. glagolnik od zavrteti: z vsakim zavrtljajem ročice je bil bolj utrujen / po dveh zavrtljajih se ustaviti 2. publ., navadno s prilastkom del ligaškega tekmovanja ali turnirja, v katerem igrajo nasprotniki po vnaprej določenem razporedu, navadno isti dan; kolo2: odigrati več zavrtljajev; rezultati zadnjega zavrtljaja ♪
  3.      zavŕtost  -i ž (ȓ) lastnost, značilnost zavrtega: zavrtost koles / spolna zavrtost; zavrtost čustvovanja; zavrtost v gibanju, govorjenju ♪
  4.      zavrvráti  -ám dov. (á ȃ) knjiž. dati glasove kot voda pri vretju: morje je zakipelo in zavrvralo ♪
  5.      zavzdígniti  -em dov. (í ȋ) star. vzdigniti: zavzdigniti breme; zavzdigniti z roko / zavzdigniti glavo ● star. zavzdignil je glas začel je glasneje govoriti; star. zavzdignili so velik hrup povzročili, naredili; star. pevke so zavzdignile novo pesem začele peti ♪
  6.      zavzdigováti  -újem nedov. (á ȗ) star. vzdigovati: zavzdigovati bremena ♪
  7.      zavzdíhniti  -em dov. (í ȋ) 1. s slišnim globokim vdihom in izdihom izraziti žalost, hrepenenje, olajšanje: zavzdihnil je, rekel pa ni nič; z olajšanjem je zavzdihnila; glasno, žalostno zavzdihniti / ekspr. zavzdihnil je nad svojo usodo / grozno, je zavzdihnila; pren., ekspr. njegovo srce je tiho zavzdihnilo 2. ekspr. dati vzdihu podoben glas: motor je zavzdihnil in prenehal delovati; brezoseb. zunaj je žalostno zavzdihnilo ♪
  8.      zazabíti  in zazábiti -im dov. (ȋ á) star. pozabiti: nekaj ga je zmotilo, da je zazabil na svoje delo zazabíti se in zazábiti se 1. postati duševno odsoten: večkrat se je zazabil 2. spozabiti se: kako se je mogel tako zazabiti ♪
  9.      zazánkati  -am dov. (ȃ) 1. namestiti, zategniti zanko okoli česa: z vrvjo zazankati deblo ∙ evfem. iz obupa se je zazankal se obesil // ekspr. zvijačno ujeti, dobiti: končno sem te le zazankal 2. obrt., v zvezi s petlja potegniti eno petljo skozi drugo, da se pletenje zaključi in se ne para: zazankati tri petlje na mestu, kjer bo gumbnica zazánkan -a -o: zazankane petlje ♪
  10.      zazdàj  in za zdàj prisl. (ȁ) za ta čas, trenutek: zazdaj bi bilo to dovolj / zazdaj boš delal, kot jaz hočem ♪
  11.      zazdráviti  -im dov. (ā ȃ) star. ozdraviti, pozdraviti: ko ga bodo zazdravili, se bo vrnil na delo zazdráviti se ozdraveti, pozdraviti se: zapustil je bolnišnico, preden se je zazdravil / rana se mu ni zazdravila zacelila ♪
  12.      zazíb  -a m (ȋ) premik telesa sem in tja ali navzgor in navzdol okrog svoje osi: zazib zibelke; rahel zazib ♪
  13.      zazibálka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) preprosta pesem v enakomernem ritmu za uspavanje otroka, peta ob zibanju: zibala ga je in mu pela zazibalko ♪
  14.      zazíbati  tudi zazibáti -ljem in -am, in zazíbati -ljem in -am dov. (í á í; í) 1. narediti, da se kaj enakomerno premika sem in tja ali navzgor in navzdol okrog svoje osi: zazibati zibelko / veter je zazibal jambor 2. navadno s prislovnim določilom z zibanjem povzročiti, da kdo polagoma pride v stanje, kot ga izraža določilo: zazibati otroka v spanje / enakomerno drdranje koles jih je zazibalo v prijetno dremavico // ekspr. s čim prijetnim sploh povzročiti, da kdo polagoma pride v stanje, kot ga izraža določilo: prijetna toplota ga je zazibala v sladke sanje; vino ga je zazibalo v brezskrbnost / pesem jih je zazibala v spomine zazíbati se tudi zazibáti se, in zazíbati se 1. enakomerno se premakniti sem in tja ali navzgor in navzdol okrog svoje osi: čoln se je zazibal in splul od brega; pri hoji se nekoliko zazibati; ekspr. žitno klasje se je zazibalo v vetru 2. ekspr. s čim prijetnim polagoma priti v stanje, kot ga izraža določilo: prevzelo jo je veselo upanje in zazibala se je v lepe sanje ● ekspr. ob tem vprašanju so se mu zazibala tla pod nogami občutil je negotovost, ogroženost; ekspr. zazibal se je po sobi zibajoč se začel hoditi ♪
  15.      zazibávati  -am nedov. (ȃ) navadno s prislovnim določilom z zibanjem povzročati, da kdo polagoma pride v stanje, kot ga izraža določilo: pesem ga je zazibavala v miren sen ∙ ekspr. z uspavanko zazibavati otroka uspavati // ekspr. s čim prijetnim sploh povzročati, da kdo polagoma pride v stanje, kot ga izraža določilo: te misli so ga zazibavale v prijetno dremavico / zazibavati koga v iluzije zazibávati se ekspr. s čim prijetnim polagoma prihajati v stanje, kot ga izraža določilo: zazibavati se v sanjarjenje, spomine ♪
  16.      zazídanost  -i ž (í) lastnost, značilnost zazidanega: preprečiti pregosto zazidanost področja ♪
  17.      zazídati  tudi zazidáti -am dov. (í á í) 1. z zidanjem narediti, da kak prostor v čem preneha obstajati: pri obnovi so zazidali vse line; zazidati okno, vrata / zazidati odprtine pod streho // z zidanjem narediti, da je kaj zaprto, nedostopno: zazidati celico, stolp / z visokim zidom so dvorišče skoraj povsem zazidali // z zidanjem narediti a) da kaj ni dostopno: zazidati zaklad / zazidati dragocenosti v steno b) nekdaj da kdo mora ostati, kjer je: za kazen so ga živega zazidali / zazidati koga v stolp 2. z zidanjem stavb zapolniti prostor: zazidati vrzel med hišami / ni dovolil, da bi zazidali njive in travnik; zazidati obrežje s turističnimi objekti // ekspr. z zidanjem stavb porabiti, zapraviti: zazidati veliko denarja / vse svoje prihranke je zazidal v hišo 3. z zidanjem, s postavitvijo zidu onemogočiti: zazidati komu dovoz / zazidati komu razgled, svetlobo ● publ. zazidati novo naselje sezidati, zgraditi; redko zazidati kam spominsko ploščo vzidati zazídan -a -o: zazidano okno; polovica zemljišča je že zazidana ♪
  18.      zazidáva  -e ž (ȃ) 1. glagolnik od zazidati: nasprotovati zazidavi polja; napraviti makete za zazidavo; predlog za zazidavo; parcele, namenjene zazidavi / material za zazidavo oken / obsoditi koga na zazidavo 2. kar je določeno z načinom zazidave, gradnje in razporejenostjo objektov: gosta zazidava v mestnem središču; obcestna zazidava; tipično srednjeveška zazidava mesta / atrijska, vrstna zazidava; blokovna zazidava ♦ urb. nizka zazidava z enoetažnimi ali dvoetažnimi stanovanjskimi stavbami ♪
  19.      zazidávati  -am nedov. (ȃ) 1. z zidanjem delati, da kak prostor v čem preneha obstajati: zazidavati line 2. z zidanjem stavb zapolnjevati prostor: zazidavati gradbene vrzeli / nepremišljeno zazidavati kmetijska zemljišča ♪
  20.      zazidljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se more, sme zazidati: zazidljiva parcela; zemljišče ni zazidljivo ♪
  21.      zazidljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost zazidljivega: potrdilo o zazidljivosti parcele ♪
  22.      zazijáti  -ám dov. (á ȃ) 1. ekspr. priti v stanje, ko se prej prilegajoči se deli ne prilegajo (več): zaradi slabe izdelave so okna hitro zazijala / čevlji so ob strani zazijali podplat se je odtrgal od zgornjega dela // razmeroma široko se odpreti: porinil je, da so vrata nastežaj zazijala / od presenečenja so ji zazijala usta / razpoke v čolnu so še bolj zazijale so se še povečale // z odprtjem, razmikom česa nastati: na čelu mu je zazijala velika rana; v steni je zazijala razpoka 2. ekspr., s prislovnim določilom pojaviti se z odprtino obrnjen, usmerjen tako, kot nakazuje določilo: pod planincem je zazijal prepad; pren. v nas je zazijala praznina 3. slabš. široko odpreti usta, kljun: ko je slišal novico, je zazijal; od začudenja je kar zazijal; petelin zazija od vročine // zazehati: od časa do časa je zazijal 4. slabš. zakričati, zavpiti: zazijati od bolečine ● slabš. iz oči ji je zazijal strah po očeh se je videlo, da jo je strah; ekspr. pred njim je nenadoma zazijalo težko vprašanje se je pojavilo zazijáti se slabš. nepremično, navadno radovedno se zagledati: zazijal se je v izložbo; zazijati se za kom; kam si se zazijal / zazijal se je v mlado deklico zaljubil ♪
  23.      zazímiti  -im dov. (ȋ ȋ) agr. narediti, da pride kaj v stanje ali v prostor, ki omogoča, da se ohrani čez zimo: zazimiti pridelke, vrtnice; zazimiti v klet ♦ čeb. zazimiti čebele ♪
  24.      zaznámba  -e ž (ȃ) 1. glagolnik od zaznamovati: zaznamba višine vode ob poplavah / zaznamba izdelkov 2. knjiž. kratek zapis, opomba: pisateljeve zaznambe v knjigi / zaznamba o vpisu v državljansko knjigo na hrbtni strani rojstnega lista zaznamek 3. redko oznaka: zaznambe na napravah / poslati telegram z zaznambo «plača prejemnik» 4. jur. začasni, pogojni vpis sprememb v zemljiški knjigi: zaznamba razlastitve, vknjižbe / zemljiškoknjižna zaznamba // vpis, zapis dejstva v uradnem postopku: zaznamba dražbenega naroka; zaznamba izvršljivosti terjatve ♪
  25.      zaznamovánost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost zaznamovanega: slaba zaznamovanost poti / stilna zaznamovanost besed 2. ekspr. dejstvo, da je kdo zaznamovan, ima posledice zaradi česa: težko prenašati zaznamovanost; dedna, socialna zaznamovanost; zaznamovanost s smrtjo ♪

   91.034 91.059 91.084 91.109 91.134 91.159 91.184 91.209 91.234 91.259  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA