Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (89.809-89.833)



  1.      zacíncati  -am dov. () 1. pog. za kratek čas postati omahljiv, neodločen: zacincala sem, ali bi šla ali ne 2. redko zamajati se sem in tja: nekajkrat je nerodno zacincal, potem pa padel
  2.      zacingljáti  -ám dov.) dati visoke, zveneče glasove: telefon je dvakrat zacingljal; zvonček zacinglja / ekspr. voda je v tankem curku zacingljala v posodo cingljajoč stekla // povzročiti visoke, zveneče glasove: zacingljati s cekini v žepu; zacingljati z mošnjičkom
  3.      zacíniti  -im dov.) zadelati, zaliti s kositrom: zaciniti posodo, ki pušča zacínjen -a -o: zacinjena cev
  4.      zacínkati  -am dov. () dati kratke, cingljanju podobne glasove: zvonček zacinka
  5.      zacmákati  -am dov. () z ustnicami in z jezikom dati nizke, nezveneče glasove: obliznil se je in zacmakal / zacmakati z jezikom
  6.      zacmokáti  -ám dov.) 1. z ustnicami in jezikom dati nizke, nezveneče glasove: izpil je in glasno zacmokal 2. dati cmokanju podobne glasove: razmočena prst je zacmokala; brezoseb. pod nogami mu je zacmokalo
  7.      zacokláti  -ám dov.) okorno, ropotaje iti, stopiti: otroci so zacoklali po brvi
  8.      zacopotáti  -ám dov.) večkrat plosko stopiti, da se sliši glas cop: nerodno je zacopotal po hiši // večkrat plosko, zamolklo udariti ob tla: sandale so pri vsakem koraku lahno zacopotale
  9.      zacóprati  -am dov. (ọ̑) pog. začarati: zacoprati kravo, da ne daje mleka; zacoprati drevo v grad zacópran -a -o: zacoprana hrana; danes gre vse narobe, kot bi bilo zacoprano
  10.      zacurljáti  -ám dov.) steči, spolzeti v tankem curku: iz rane mu je zacurljala kri
  11.      zacvíliti  -im dov., zacvilíla tudi zacvílila (í) 1. oglasiti se z zelo visokim glasom: miš, pes zacvili / ženske so preplašeno zacvilile // dati cviljenju podoben glas: vrata so zacvilila; zavore močno zacvilijo 2. slabš. (polglasno) zajokati: pred vrati je nekaj zacvililo; otrok je malo zacvilil, pa so ga hitro potolažili ● ekspr. če mački na rep stopiš, zacvili človek se oglasi, razburi, če kdo prizadene njegove koristi, interese
  12.      zacvrčáti  -ím dov. (á í) oglasiti se z ostrimi, odsekanimi glasovi: lastovka zacvrči in odleti; od časa do časa je zacvrčal škržat // dati cvrčanju podobne glasove: v ponvi zacvrči mast; brezoseb. na ognjišču je zacvrčalo
  13.      zacvŕkati  -am dov. ( ) dati ostre, pokljajoče glasove: deska je zacvrkala in se prelomila
  14.      zacvrkotáti  -ám dov.) zacvrkutati: papiga zacvrkota / lesene stopnice so zacvrkotale
  15.      zacvrkútati  -am dov. (ū) oglasiti se z ostrimi, odsekanimi glasovi: kanarček je glasno zacvrkutal // dati cvrkutanju podobne glasove: stopnice so zacvrkutale
  16.      zacvrlíkati  -am dov. () oglasiti se z ostrimi, odsekanimi glasovi; zacvrčati: v travi zacvrlika muren
  17.      začáranost  -i ž () po ljudskem verovanju stanje začaranega: začaranost ljudi, živali
  18.      začárati  -am dov. () 1. po ljudskem verovanju s skrivnostnimi silami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost: čarovnica ga je začarala, zato se samo smeje // s skrivnostnimi silami spremeniti koga v kaj nižjega, slabšega: začarati princa v žabo 2. ekspr. s svojimi lastnostmi, vplivom povzročiti, da kdo izgubi lastno voljo, sposobnost kritičnega presojanja: ta ženska ga je čisto začarala / njena lepota jih je začarala začáran -a -o 1. deležnik od začarati: začarano mesto; to bitje je začarano; gledala sta se kakor začarana 2. ekspr., v zvezi začarani krog proces, pojav, pri katerem posledice rodijo nove vzroke: rešiti se iz začaranega kroga; biti ujet v začarani krog; vrteti se v začaranem krogu / začarani krog misli
  19.      začása  prisl. (á) knjiž. ob pravem času, pravočasno: začasa plačati račune; priti začasa; vrnila se je še začasa, da ga je videla; prim. čas
  20.      začásnost  -i ž (á) lastnost, značilnost začasnega: začasnost vojaške zasedbe / začasnost mej / začasnost upravne določbe
  21.      začímba  -e ž () snov, ki daje hrani prijeten, navadno ostrejši okus: dodajati hrani začimbe; močna začimba; sol, poper in druge začimbe; pren., ekspr. članek je poln senzacionalističnih začimb
  22.      začímbnica  -e ž () nav. mn. rastlina, bogata z začimbnimi snovmi: gojiti, nabirati začimbnice
  23.      začíniti  -im dov. ( ) dodati snov, ki daje hrani prijeten, navadno ostrejši okus: začiniti jed; začiniti solato s kisom in čebulo; preveč začiniti; pren., ekspr. začiniti pogovor z duhovitostmi začínjen -a -o 1. deležnik od začiniti: preveč začinjene jedi 2. ekspr. nespodoben, nedostojen: začinjena zgodba; začinjena namigovanja
  24.      začínjati  -am nedov. (í) dodajati snov, ki daje hrani prijeten, navadno ostrejši okus: začinjati jed; začinjati z naravnimi začimbami
  25.      začiríkati  -am dov. () oglasiti se z glasom čiri: v travi je začirikal muren

   89.684 89.709 89.734 89.759 89.784 89.809 89.834 89.859 89.884 89.909  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA