Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (89.584-89.608)


  1.      vzklòn  vzklôna m (ȍ ó) šport. vzravnava telesa v pasu: predklon in vzklon / narediti vzklon ♪
  2.      vzkloníti  vzklónim dov. (ȋ ọ́) zastar. vzravnati: vzkloniti upognjen hrbet ♪
  3.      vzkrátiti  -im dov., tudi vzkratíte; tudi vzkratíla (á ā) z dajalnikom povzročiti, narediti, da ima kdo česa manj: vzkratiti komu pravico / vzkratiti komu veselje // star. preprečiti: vzkratiti komu delo / vodo so jim vzkratili preprečili dostop do nje ♪
  4.      vzkrík  -a m (ȋ) knjiž. krik: slišati vzkrike; prestrašen, presunljiv vzkrik ♪
  5.      vzkríkati  -am nedov. (ȋ) knjiž. krikati: vzkrikati od bolečin / po dvoriščih vzkrikajo petelini predirljivo kikirikajo ♪
  6.      vzkríkniti  -em dov. (í ȋ) knjiž. krikniti: vzkrikniti od bolečine / predajte se, je vzkriknil ♪
  7.      vzkrikováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. krikati: vzkrikovati od bolečin ♪
  8.      vzkríliti  -im dov. (í ȋ) s končinami narediti gib navzgor: štorklja je še nekajkrat vzkrilila in odletela; vzkriliti z rokami ♪
  9.      vzkríž  prisl. (í) star. navzkriž: vzkriž zložiti ∙ star. ne mara priti vzkriž s sosedi v spor ♪
  10.      vzlíc  predl. (ȋ) star., z dajalnikom kljub: vzlic bližini se redko vidita; vzlic bradi sem ga spoznal / ni se ji posrečilo, a vzlic temu še upa ♪
  11.      vzljubíti  in vzljúbiti -im dov. (ȋ ū) začeti ljubiti: vzljubiti dekle; prvič vzljubiti / vzljubiti učence; otroci so se kmalu vzljubili / vzljubiti delo vzljubíti se in vzljúbiti se redko, s smiselnim osebkom v dajalniku, z nedoločnikom zahoteti se: vzljubilo se mu je klepetati / vzljubilo se mu je vina vzljúbljen -a -o: vzljubljeno delo ♪
  12.      vzljúbljati  -am nedov. (ú) redko začenjati ljubiti: vse bolj vzljubljati koga / vsi po vrsti so ga vzljubljali ♪
  13.      vzmàh  vzmáha m (ȁ á) star. 1. mah, zamah navzgor: vzmah z roko, veslom / ptica se je dvignila z enakomernimi vzmahi 2. razmah, polet: um, željen vzmaha / čustven vzmah pripovedi ♪
  14.      vzmáhniti  -em, in vzmahníti in vzmáhniti -em dov. (á ȃ; ȋ á ȃ) star. mahniti, zamahniti navzgor: vzmahniti z rokami / vzmahniti s perutmi, z repom ♪
  15.      vzmík  -a m (ȋ) šport. premik telesa iz visečega položaja navzgor v položaj, v katerem je telo oprto na roke z nogami naprej: telovadec dobro obvladuje vzmik; vzmik na drogu, krogih / vzmik v stojo ♪
  16.      vzmíkati  -am stil. vzmíčem dov. (ȋ) knjiž. zamikati, vzbuditi zanimanje: knjiga ga je vzmikala / brezoseb. vzmikalo ga je, da bi to naredil ♪
  17.      vzmnožíti  -ím dov., vzmnóžil (ȋ í) zastar. okrepiti, povečati: uspeh mu je vzmnožil samozavest ♪
  18.      vzmôči  vzmórem dov., vzmógel vzmôgla (ó ọ́) zastar. zmoči: vsega dela ne vzmore / samo to jih vzmore pripraviti do popuščanja / elipt. ne nalagajte si več, kot vzmorete vzmôči se opomoči si, okrepiti se: vojska se je vzmogla z novimi enotami ♪
  19.      vznák  prisl. (ȃ) izraža gibanje ali usmerjenost od hrbtne strani proti tlem: leči, pasti, zvrniti se vznak; s pestjo podreti koga vznak / prekopicniti se vznak v sneg // na hrbtu: ležati na strani ali vznak ♪
  20.      vznášati  -am nedov. (ȃ) 1. star. nositi navzgor, dvigati: veter vznaša listje / ustvarjalnost mu vznaša duha, misli 2. knjiž. spravljati v višje, od stvarnega sveta odmaknjeno duševno, duhovno stanje: hrepenenje, poezija ga vznaša / heroizem vznaša prvi del skladbe vznašajóč -a -e: vznašajoče besede ♪
  21.      vzník  -a m (ȋ) glagolnik od vznikniti: vznik novega studenca / kalitev in vznik pšenice / vznik društev / zgodovinski vznik človeka ♪
  22.      vzníkati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. prihajati na površje, pojavljati se na površju: pod hribom vznika več studencev / plavalec se je potapljal in spet vznikal na površino 2. knjiž. postajati viden, opazen: iz megle vznikajo drevesa, hiše 3. knjiž. nastajati, pojavljati se kot rezultat kake dejavnosti: vznikale so nove tovarne; drugo za drugim vznikajo različna društva / oblike življenja vznikajo, rastejo in odmirajo // nastajati, pojavljati se iz česa: iz teh razlik vznikajo tudi druga nasprotja; vsi ti pojavi vznikajo iz istih razmer // nastajati, pojavljati se sploh: učencem med delom vznikajo nova vprašanja; v družbi vznikajo nove zahteve, zamisli / iz preteklosti, spomina vznikajo podobe prihajajo v zavest vznikajóč -a -e: iz gospodarskih razmer vznikajoča nasprotja ♪
  23.      vzníkniti  -em dov. (í ȋ) 1. priti na površje, pojaviti se na površju: potok vznikne in kmalu ponikne / podmornica vznikne na površje vzpluje / iz vode vzniknejo lokvanji // knjiž. vzkaliti: pšenica je že vzniknila / seme je slabo vzniknilo 2. knjiž. postati viden, opazen: pred njim vznikne visoka postava; vojak je vzniknil kakor iz tal / iz teme, v temi vznikne luč 3. knjiž. nastati, pojaviti se kot rezultat kake dejavnosti: po deželi so vzniknile nove šole; takrat je vzniknilo več organizacij / vzniknile so različne oblike življenja // nastati, pojaviti se iz česa: to delo je vzniknilo iz izročila // nastati, pojaviti se sploh: ob tem vzniknejo različna vprašanja; vzniknile so nove zahteve / v tistem času je vzniknilo veliko novih pesmi vzníkel -kla -o: vznikel plevel; iz družbenih razmer vznikla umetnost ♪
  24.      vznòs  vznôsa m (ȍ ó) zastar. 1. prenos navzgor, dvig: vznos težkih bremen z dvigalom ♦ šport. vznos nog dvig iztegnjenih nog 2. vznesenost, zanos: čustvo daje volji vznos / reči z vznosom / pesniški vznos ♪
  25.      vznosít  -a -o prid. (ȋ) zastar. 1. ponosen: vznosit stopati na krov / vznosita dežela 2. vznesen, zanosen: vznosito pripovedovanje / vznosit glas ♪

   89.459 89.484 89.509 89.534 89.559 89.584 89.609 89.634 89.659 89.684  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA