Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (88.634-88.658)


  1.      vitaminizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. dodajati vitamine: vitaminizirati mleko vitaminizíran -a -o: vitaminiziran kruh; vitaminizirana margarina ♪
  2.      vitamínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vitamin: vitaminska vrednost živil; vitaminska sestava krme / vitaminski preparat; vitaminske tablete / vitaminska hrana bogata z vitamini vitamínsko prisl.: vitaminsko obogatiti kruh ♪
  3.      víti 1 víjem nedov. (í) 1. delovati s silo na kaj prožnega, podolgovatega na dveh koncih in v nasprotni smeri krožno okrog vzdolžne osi: viti mokro brisačo; viti srobot, vrbovo šibo / viti pramen prediva sukati / viti prejo presti / od zadrege je vila prste 2. zvijati: viti papir / začel si je viti cigareto; viti piščal iz muževnega lubja / sedi pri peči in vije štrene; viti vrv v osmico / viti nit na tulec navijati // dajati, polagati okrog česa; ovijati: viti vence okrog stebrov; viti si šal okrog glave 3. delati, povzročati, da deli česa pridejo v nenaravne položaje: veter vije veje, vrhove dreves / ptič vije glavo / ženske so vile roke in jokale / vili so ga krči; božjast ga je vila imel je božjastni napad / brezoseb., ekspr. vilo ga je od smeha zvijal, pripogibal se je // kriviti: viti palice za obroče / ekspr. revmatizem mu vije prste 4. knjiž. plesti, spletati: dekleta vijejo vence / lastovke vijejo gnezda 5. ekspr. povzročati bolečine, težave: bolezen ga je hudo vila; protin ga vije / brezoseb. po trebuhu, v trebuhu ga vije // povzročati težave pri opravljanju, premagovanju česa: delo ga vije; služba ga je prve dni hudo vila // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: jeza, strah ga vije; skrbi ga vijejo 6. redko močno pihati: burja vije čez skale; brezoseb. vihar ni ponehal, še huje je vilo 7. nar. dolenjsko hiteti s čim: vil je z zidanjem / viti z delom pozno v noč ● star. sušec zmeraj vije, če ne z glavo, pa z repom v začetku ali ob koncu marca je navadno viharno, slabo vreme; nar. «Ne jutri, še danes je zdravnik potreben,» je deseti brat vil svojo (I. Zorec) vztrajal pri svojem mnenju; knjiž., ekspr. pesniku so vili lovorove vence so ga slavili ◊ etn. kačo viti otroška igra, pri kateri udeleženci, držeč se za roke, tekajo v vijugah víti se 1. premikati telo lokasto od namišljene vzdolžne osi; zvijati se: črv se vije na soncu; telo se vije od bolečine; viti se od smeha; viti se pri plesu, pod udarci // tako premikajoč telo lesti, iti: po prekopani zemlji se vijejo deževniki; po poti se vije gad 2. s prislovnim določilom vijugasto odmikajoč se levo in desno od ravne smeri a) premikati se: sprevod se vije od cerkve do trga; kolona se vije po cesti / kólo se že vije že plešejo b) razprostirati se: cesta, potok se vije po dolini; za vasjo se vije železnica; steza se vije navzgor / izpod klobuka se vijejo kodri; trta se vije po zidu / s stolpa se vije zastava plapolaje visi // ekspr. širiti se, prihajati: iz kuhinje se vije prijeten vonj 3. premikati se v kaki smeri, krožeč okrog namišljene osi: dim se vije iz pipe; sokol se vije kvišku // potekati v kaki smeri okrog namišljene osi: stopnice se polžasto vijejo navzgor / srobot se vije okrog vej / okrog glave se ji vijejo debele kite 4. biti v stanju, ko deli nimajo več pravilne oblike, položaja: deska se vije; platnice se vijejo // biti v stanju, ko se krivi okrog namišljene osi: koruzni listi se vijejo od suše / lasje se vijejo kodrajo vijóč -a -e: navzgor vijoča se pot; iz predora v predor vijoča se železnica vít -a -o: vita vrv; močno vita preja ♪
  4.      víti 2 víjem nedov. (ȋ) knjiž., ekspr. tuliti, zavijati: psi so vili okrog hiše ♪
  5.      vítica  -e ž (ȋ) tanki brezlistni vejici podoben organ, s katerim se rastlina oprijema opore: odrezati vitico; nitasta, tanka vitica; vitice graha, vinske trte / ornament v obliki stilizirane vitice / vezena vitica ♦ bot. listna vitica v vitico preobražen list; stebelna vitica v vitico preobražen stebelni poganjek ♪
  6.      vítičast  -a -o prid. (ȋ) 1. ki ima vitice: vitičast bršljan, grah; vitičaste rastline 2. podoben vitici: vitičaste noge pri raku; vitičasto okrasje ♪
  7.      vitičnják  -a m (á) nav. mn., zool. majhni morski raki z vitičastimi nogami, ki živijo prirasli na podlago ali kot zajedavci, Cirripedia: ceponožci in vitičnjaki ♪
  8.      vitkonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima vitke noge: vitkonoge gazele ♪
  9.      vítkost  -i ž (ȋ) lastnost vitkega: obleka poudarja njeno vitkost; vitkost postave / vitkost prstov ◊ teh. vitkost profila razmerje med uklonsko dolžino in najmanjšo debelino stebra ♪
  10.      vitkostás  in vitkostàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) knjiž. vitek: vitkostasi vojaki; vitkostasa lepotica ♪
  11.      vítla  -e ž (ȋ) vitel 1: vlačiti debla z vitlo ♪
  12.      vítlar  -ja m (ȋ) delavec pri vitlu: opraviti izpit za ladijskega vitlarja ♪
  13.      vítlati  -am nedov. (ȋ) 1. mešati z lopatastim vretenom: vitlati kože 2. rib. z zamahovanjem s plavutjo, plavutmi odrivati, vrtinčiti: riba je z repno plavutjo vitlala vodo ♪
  14.      vítlo  -a s (í) vitel 1: z vitlom pritegovati in popuščati vrvi ♪
  15.      vitoróg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima zavite rogove: vitorogi voli ♪
  16.      vítra  -e ž (ȋ) 1. tanek trak lesa: cepiti, delati vitre; plesti košare, koše iz viter; klati palico v vitre; povezati z vitro; leskove, vrbove vitre; šop viter // knjiž. plast: med ilovico so bile vitre gline / glavne vitre duševnosti 2. nar. prekmursko pramen: dolge vitre las ♪
  17.      vitraj  tudi vitrail -a [vitráj] m (ȃ) um. v okensko odprtino vstavljena slika iz kosov raznobarvnega stekla, povezanih s svinčenimi trakovi, slikano okno: vitraji gotskih katedral ♪
  18.      vítrast  -a -o prid. (ȋ) ki je iz viter: vitrast koš ♪
  19.      vitráž  -a m (ȃ) nestrok. vitraj: gotski vitraži ♪
  20.      vitráža  -e ž (ȃ) 1. knjiž. steklo, šipa: vitraže v sobi so počile 2. nestrok. vitraj: vitraže v katedrali ♪
  21.      vítrih  -a m (ȋ) zasilni ključ za odpiranje navadnih ključavnic: vlomilec je z vitrihom odklenil vhodna vrata ♪
  22.      vitrína  -e ž (ȋ) kos pohištva z eno stekleno steno ali več za razstavljanje, shranjevanje zlasti manjših predmetov: odkleniti, odpreti vitrino; hraniti zbirko porcelana v vitrini / muzejske vitrine; razstavna vitrina // temu podobna priprava v trgovinah za prikaz prodajnih predmetov: vitrina z urami in nakitom; vitrine s slaščicami / hladilna vitrina z vgrajeno hladilno napravo za hranjenje hitro pokvarljivih živil v trgovini ♪
  23.      vitriól  -a m (ọ̑) knjiž. žveplova kislina: iznakaziti komu obraz z vitriolom ♪
  24.      vitrít  -a m (ȋ) petr. sestavina premoga brez ohranjene celične strukture: vitrit in fuzit ♪
  25.      vivárij  -a m (á) zaprt prostor za gojenje kopenskih, vodnih živali in rastlin: na šoli so uredili vivarij ♪

   88.509 88.534 88.559 88.584 88.609 88.634 88.659 88.684 88.709 88.734  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA