Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (88.584-88.608)


  1.      virusologíja  -e ž (ȋ) veda o virusih; virologija ♪
  2.      viržínka  -e ž (ȋ) tanjša, daljša cigara s slamico, ki se pred kajenjem izvleče: kaditi viržinko; havane in viržinke ♪
  3.      vís  -a m (ȋ) šport. viseči položaj; vesa: preiti iz visa v stojo; vis na drogu ♪
  4.      vís  m neskl. (ȋ) star., v prislovni rabi, navadno v zvezi z v v višino: meriti v vis dva metra / rasti v vis in šir // kvišku, navzgor: dvigniti koga v vis / pot drži v vis / skakati v vis od veselja ∙ nižje pog. roke v vis roke kvišku ♪
  5.      vis-à-vis  tudi vizavi [vizaví] prisl. (ȋ) pog. nasproti: vis-à-vis sedi naš znanec; kje stanuješ? Vis-à-vis v tisti hiši vis-à-vis -a in vizavi -ja m kdor je, sedi nasproti: pogovarjati se s svojim vis-à-visom ♪
  6.      vis-à-vis  tudi vizavi [vizaví] predl. (ȋ) pog., z dajalnikom ali rodilnikom nasproti: stanovati vis-à-vis gostilne / konkurenčna sposobnost domačega gospodarstva vis-à-vis inozemstvu se manjša ♪
  7.      viskáča  -e ž (á) zool. južnoameriški glodavec z zgoraj rdečkasto sivo in spodaj belo, gosto, mehko dlako, Lagostomus maximus: podzemski rovi viskača; samica viskača ♪
  8.      víski  tudi whísky -ja [viski] m (ȋ) žgana pijača iz žita: piti viski; pijan od viskija / pog.: dvojni viski dvojna navadna mera viskija; elipt. popiti dva viskija kozarca viskija / irski, kanadski, škotski viski; ječmenov, koruzni, rženi viski; viski s sodo; kozarec za viski nizek, proti vrhu razširjen kozarec brez podstavka ♪
  9.      viskónt  -a m (ọ̑) 1. v Angliji plemič, za stopnjo nižji od earla ali grofa: poročiti se z viskontom / dobiti naslov viskont / povišati koga v viskonta 2. v nekaterih deželah grofov sin ali mlajši brat ♪
  10.      viskóza  -e ž (ọ̑) kem. težko tekoča snov, pridobljena iz celuloze, za izdelovanje umetne svile, celofana: viskoza zori; tovarna viskoze ♪
  11.      viskóznost  -i ž (ọ̑) lastnost viskoznega: viskoznost lepila, medu / meriti viskoznost; nizka, visoka viskoznost; viskoznost nafte, plina ◊ šport. mišična viskoznost lastnost mišic, da se upirajo spreminjanju svoje oblike, mišična židkost ♪
  12.      vísli  -i ž mn. (ȋ) zastar. vislice: obesiti razbojnika na visli ♪
  13.      vísliški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vislice: visliška vrv / star. visliški humor obešenjaški humor ♪
  14.      víslo  -a s (í) navt. drog, ki stoji prečno na zgornjem delu jambora in vleče jadro navzgor; križ: privezati jadro na vislo ♪
  15.      vís máior  [major] ž neskl. (ȋ-ȃ) 1. jur. nepredvidljiv in neodvrnljiv, nepričakovan zunanji dogodek; višja sila: ne izpolniti obveznosti zaradi vis maior; poplava, suša, spremenjeni predpisi in druge vis maior 2. knjiž., ekspr. nepremagljiva ovira: uresničitev načrta je preprečila vis maior: oče ♪
  16.      visočánstvo  -a s (ȃ) s svojilnim zaimkom, v nekaterih deželah naslov za člane vladarske družine: njegovo visočanstvo vas bo takoj sprejelo / kot nagovor vaše kraljevo visočanstvo ♪
  17.      visočína  -e ž (í) knjiž. višina: mlaj je presegal visočino stolpa / orel je z visočine planil na zajca / stal je na visočini in se razgledoval na vrhu, vzpetini ∙ knjiž. niso mogli doumeti njegove moralne visočine visokosti, vzvišenosti ♪
  18.      visòk  -ôka -o prid., víšji (ȍ ó) 1. ki ima v navpični smeri navzgor razmeroma veliko razsežnost, ant. nizek: visok hrib, steber, zvonik; visoka gora, hiša, ograja; visoka trava; visoko drevo, naslonjalo / žival na visokih nogah; visoko čelo / biti visoke postave; visoka pričeska / visok hlebec; visok sneg / visoki čevlji čevlji, ki segajo do gležnja ali malo čez; visoki fižol fižol z ovijajočim se steblom; čevlji z visoko peto; visoko pritličje pritličje, ki je za pol etažne višine nad zemeljsko površino // ki je v navpični smeri navzgor razmeroma precej oddaljen od površine: visok strop; visoka kljuka; ni dosegel visokih vej / ekspr. visoke zvezde / visok let žoge; visoka gladina vode // ki ima razmeroma veliko nadmorsko višino: visok svet; visoka planota / publ. v višjih legah je zapadel sneg na vrhovih, vzpetinah 2. navadno z izrazom količine ki izraža razsežnost med skrajno zgornjo in skrajno spodnjo točko: izmeriti, kako visoka je hiša; dva metra visoko drevo / sin je višji od očeta; ekspr. bil je za glavo višji od drugih / voda je visoka komaj za ped // ki izraža oddaljenost od površine v navpični smeri navzgor: dva metra visok skok 3. ki je glede na možni razpon zelo oddaljen od spodnje, izhodiščne meje: visoki davki; visoke cene, obresti; visoka produktivnost; visoka starost; visoka stopnja; visoka temperatura; karta visoke vrednosti / visoke zahteve / visoka kakovost zelo dobra; dobiti visoko oceno; izkazovati komu visoko spoštovanje veliko // ki v veliki meri ustreza določenim zahtevam: visok standard / visoka morala / visoka zavest // ki izraža velikost česa glede na število enot, s katerimi se meri: dogovoriti se, kako visoki smejo biti stroški; plačuje višjo najemnino kot lani 4. za katerega je značilno (razmeroma) veliko število nihajev glasilk, strune: govoriti, peti z visokim glasom; visok ton 5. ki je glede na razvrstitev po položaju, pomembnosti, odgovornosti na zelo pomembnem mestu: najvišji državni funkcionarji; visoke osebnosti iz javnega življenja / visoka služba; visoko odlikovanje / dosegel je od vseh najvišji družbeni položaj / publ.: konferenca na najvišji ravni konferenca vodilnih oseb, navadno šefov držav; pogovori na najvišji ravni pogovori med najvišjimi uradnimi predstavniki države // v primerniku ki je glede na razvrstitev po položaju, pomembnosti na bolj pomembnem mestu: višji čini; višji organi oblasti; višji uradnik / višji strokovni sodelavec sodelavec z visoko izobrazbo, ki samostojno strokovno raziskuje in pomaga pri pripravi znanstvenih del; višje sodišče sodišče druge stopnje 6. ki je glede na stopnjo zahtevnosti najbolj poglobljen in usmerjen na določeno stroko, znanost: to delo zahteva visoko strokovno usposobljenost / visoka izobrazba / visoka šola izobraževanje (v šoli), ki daje visoko izobrazbo // v primerniku ki je glede na stopnjo zahtevnosti bolj poglobljen in usmerjen na določeno stroko: zahtevati višjo usposobljenost / višja izobrazba / višja šola izobraževanje (v šoli), ki daje višjo izobrazbo; višja šola za zdravstvene delavce // v primerniku ki zajema navadno zadnje organizacijske enote kakega šolanja: poročilo o uspehu v nižjih in višjih letnikih / višji razredi osnovne šole razredi od petega do osmega razreda osnovne šole; višja gimnazija nekdaj gimnazija od petega do osmega razreda osemletne gimnazije 7. v razredni družbi ki pripada socialno uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem: biti visokega rodu; visoka družba; ekspr. visoka gospoda / srednji in višji družbeni sloji 8. glede na možnosti težko uresničljiv: visoki cilji; odpovedati se visokim željam 9. ekspr. vzvišen, nevsakdanji: višji smisel življenja / razmišljati o visokih stvareh / visoke besede / visoka čustva plemenita // domišljav, prevzeten: visok človek; visok je in nedostopen; zaradi uspeha je postal visok 10. v primerniku ki v kaki hierarhični razvrstitvi sledi prejšnjemu: napredovati v višji razred; potegovati se za višjo oceno; dobiti višje priznanje // biol. ki je glede na stopnjo razvoja poznejši, bolj popoln: višji organizmi; višje oblike življenja ● poljud. visoki c c tenorskega ali sopranskega glasu; knjiž. bil je že visok dan, ko so odšli na pot bilo je že zelo svetlo; publ. tekmovalec je segel po najvišji lovoriki je zmagal; ekspr. to je višja matematika izraža, da je kaj težko razložiti, razumeti; publ., ekspr. ta izdelek je visoka pesem tehnike je zelo kvaliteten, dober; ekspr. višja sila nepremagljiva ovira; v visoka drevesa rado treska pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki ◊ agr. visoka klavnost; bot. visoka pahovka visoka trava s cveti v latastem socvetju, Arrhenatherum elatius; višje rastline rastline, ki imajo razvito steblo, liste in korenine; elektr. visoka napetost napetost, ki je višja kot 1.000 voltov; fiz. visoka frekvenca; geod. višja geodezija geodezija, ki se ukvarja z določanjem lege posameznih točk na zemeljski površini in s preračunavanjem geografskih koordinat v ravnino; geogr. visoko barje barje, ki je poraslo z mahovjem; gozd. visoko redčenje redčenje, pri katerem se seka zlasti višje drevje; jur. visoki komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja; višja sila nepredvidljiv in neodvrnljiv, nepričakovan zunanji dogodek; les., tekst. visoki lesk; lingv. visoki samoglasniki samoglasniki, ki se izgovarjajo z največjim pridvigom jezične ploskve; visoka nemščina osrednja in južna nemška narečja; stara visoka nemščina osrednja in južna nemška narečja od 9. do 11. stoletja; lov. visoki lov lov na veliko ali zaradi načina lova pomembno divjad; visoka preža preža na drevesu; mat. višja matematika; meteor. območje visokega zračnega tlaka; obl. visoki ovratnik ovratnik, ki sega ob vratu razmeroma visoko; šol. višji predavatelj do 1975 visokošolski predavatelj brez doktorskega naslova; šport. visoki start start iz stoječega položaja; visoka šola jahanja pri dresuri konj povezava tehnično zahtevnih figur ob pravilni izrabi jahalnega prostora; tisk. visoki tisk tiskanje z vzboklih delov tiskovne plošče; um. visoki barok; visoki relief relief, pri katerem so nekateri deli likov ločeni od osnovne ploskve; visoka jedkanica jedkanica, pri kateri se uporablja visoki tisk; zgod. visoki srednji vek obdobje srednjega veka od 9. do srede 13. stoletja; Visoka porta do ustanovitve turške republike sultanova vlada, dvor; zool. višji sesalci sesalci, katerih zarodki se razvijajo v posteljici v maternici, Placentalia visôko prisl.: sonce je že visoko na nebu; visoko dvigniti zastavo; peti visoko z visokim glasom; visoko so premagali nasprotnika; vzpenjala sta se višje in višje; ekspr. visoko doneče besede; visoko leteče letalo; visoko raščen človek; visoko usposobljen strokovnjak; publ. jesti visoko kalorično hrano zelo; višje ob reki ležeči kraji bližje njenemu izviru; knjiž. preseliti se visoko na sever daleč ∙ ekspr. visoko nosi nos je domišljav, prevzeten; ekspr. v pismu je prijatelja visoko povzdignil zelo pohvalil; v družbi, službi se je visoko povzpel dosegel visok družbeni, službeni položaj; ekspr. njihov sin je v nekaj letih visoko splezal, zlezel dosegel visok položaj; po razgledanosti je bil visoko nad drugimi bil je veliko bolj razgledan od drugih; preg. kdor visoko leta, nizko pade kdor ima pretirano dobro mnenje o svoji družbeni pomembnosti in pretirane zahteve po družabnem uspehu, ugledu, doživi pogosto neuspeh visôki -a -o sam.: uprli so se višjim nadrejenim; hrepeneti po čem višjem; sedeti na visokem ♦ rel. Sin Najvišjega Kristus ♪
  19.      visoko...  ali visôko... prvi del zloženk (ō) nanašajoč se na visok: visokočelen, visokodebeln, visokogorski, visokonapetosten ♪
  20.      visokogôrski  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na visokogorje: visokogorski pašniki / visokogorske rastline / visokogorski kras; visokogorski svet gorski svet, navadno nad zgornjo gozdno mejo ♪
  21.      visokokrílnik  -a m (ȋ) aer. letalo s krili ob zgornjem robu trupa: visokokrilnik in nizkokrilnik ♪
  22.      visôkokvalificíran  -a -o prid. (ō-ȋ) v zvezi visokokvalificirani delavec delavec na delovnem mestu, za katero je potrebna srednješolska izobrazba: vodstveni in visokokvalificirani delavci ♪
  23.      visokomôrski  -a -o prid. (ó) neustalj. oceanski: visokomorske živali / visokomorska plovba / visokomorski ribolov ribolov na odprtem morju ♪
  24.      visokonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. dolgonog: visokonog konj, pes; visokonoga štorklja ♪
  25.      visokonós  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ekspr. domišljav, prevzeten: postati visokonos; visokonosa in neprijazna ženska ♪

   88.459 88.484 88.509 88.534 88.559 88.584 88.609 88.634 88.659 88.684  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA