Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (88.209-88.233)


  1.      valjálnica  -e ž (ȃ) obrat za valjanje volnenih tkanin: delati v valjalnici ♪
  2.      valjálnik  -a m (ȃ) teh. stroj, priprava za valjanje: ropot valjalnikov / pekovski, suknarski valjalnik ♪
  3.      váljar  -ja m (á) 1. navadno lesena priprava v obliki valja z dvema ročajema za valjanje testa: razvaljati testo z valjarjem / kuhinjski valjar 2. priprava, stroj za valjanje: valjar ravna, tlači cestišče; vleči, voziti valjar; drobiti kepe z valjarjem; betonski, jeklen, lesen valjar / cestni, snežni valjar; motorni, ročni valjar; valjar za platno ♦ teh. vibracijski valjar 3. priprava v obliki valja za nanašanje barve, laka: nanašati lak z valjarjem; čopiči in valjarji ● publ. ruski valjar nezadržno prodiranje sovjetske armade v drugi svetovni vojni; publ. sovražnikov valjar je šel mimo napad, prodor z armado, ki vse uničuje ♪
  4.      valjár  -ja m (á) delavec v valjarni: plavžarji in valjarji ♪
  5.      valjárna  -e ž (ȃ) obrat za valjanje kovin: ob jeklarni gradijo valjarno; valjarna bakra, pločevine ♪
  6.      valjárniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na valjarno: valjarniške naprave / valjarniška tehnika ♪
  7.      váljast  -a -o prid. (ā) ki ima obliko valja: valjast kozarec; valjasto telo črva / pečatnik valjaste oblike ♦ geom. valjasta ploskev ploskev, ki jo tvorijo vzporedne premice skozi vse točke določene krivulje; tisk. valjasto tiskalo ♪
  8.      váljati  -am nedov., tudi valjájte; tudi valjála (á) 1. s premikanjem valja, valjarja po podlagi delati kaj a) tanko, tanjše: valjati testo / valjati jeklo, pločevino / valjati v plošče, trakove b) bolj ravno: valjati zemljo; branati in valjati c) bolj trdno, sprijeto: težki valjarji valjajo cestišče / valjati blago, sukno 2. premikati kaj po podlagi, navadno sem in tja, tako, da se vrti okoli svoje vzdolžne osi: valjal ga je po travi, da je bil ves zelen; valjati svinčnik po mizi, v roki / valjati grižljaj po ustih, v ustih / ekspr. otrok ves dan valja igrače po rokah se igra z njimi 3. s takim premikanjem oblikovati kako snov, predmet v kaj valjastega: valjati glino v roki / valjati svaljke iz testa 4. obračati v kakem živilu, da se to prime površine: valjati zrezke v moki, jajcu in drobtinah 5. vulg. imeti spolni odnos, spolne odnose: mnogi so jo že valjali váljati se 1. premikati se po podlagi, navadno sem in tja, tako, da se vrti okoli svoje vzdolžne osi: okoli ognjišča se valjajo mačice; valjati se po blatu, v prahu / po ovsu so se valjali divji prašiči / samo valja se po postelji, spati pa ne more; valjati se od bolečin, smeha 2. ekspr., s prislovnim določilom biti, nahajati se kje nepospravljen, neurejen: časopisi se valjajo po policah; obleka se valja po stolih / po vseh kotih se valjajo kovanci 3. slabš. biti, zadrževati se kje brez dela: naj pridejo delat k nam, namesto da se valjajo po pisarnah; cele popoldneve se valja po plaži / vse življenje se valja po mehkih blazinah ● ekspr. valjati se v grehu nemoralno živeti; preg. lastna hvala se pod mizo valja hvaljenje samega sebe ni dosti vredno ◊ navt. ladja se valja se premika navzgor in navzdol okrog prečne in vzdolžne osi hkrati; se opoteka váljan -a -o: valjana jeklena pločevina; valjana polst ♦ teh. valjani profili ♪
  9.      valjávka  -e ž (ȃ) ženska oblika od valjavec: zaposlila se je kot valjavka ♪
  10.      váljčast  -a -o prid. (ā) ki ima obliko (majhnega) valja: valjčast hlod / valjčasta oblika ♪
  11.      váljkati  -am nedov. (ȃ) obrt. odtiskovati vzorec na steno z vzorčnim valjkom: beliti in valjkati ♪
  12.      valkíra  -e ž (ȋ) nav. mn., v germanski mitologiji vsaka od devic, ki vodijo padle junake v posmrtno bivališče in jim tam strežejo pri gostijah z bogovi: junake so spremljale valkire; pesem valkir ♪
  13.      valobrán  -a m (ȃ) zid z nasipom, ki varuje pristanišče pred valovi: valovi butajo v valobran; betonski valobran ♪
  14.      váloma  prisl. (ȃ) knjiž. v valu, v valovih: voda je valoma predrla nasip; pren. obup se ji je valoma zaganjal k srcu ♪
  15.      valorizácija  -e ž (á) glagolnik od valorizirati: valorizacija zalog / valorizacija stroškov / valorizacija arhitekturnih vrednot ♪
  16.      valorizacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na valorizacijo: valorizacijski postopek / valorizacijski količnik ♪
  17.      valorizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. ekon. določiti čemu vrednost (v denarju), ovrednotiti: valorizirati zaloge v skladiščih / valorizirati delo / valorizirati znesek na današnjo vrednost 2. knjiž. ovrednotiti, oceniti: valorizirati objavljene izsledke valorizíran -a -o: valorizirana osnovna sredstva ♪
  18.      valováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. gibati se, premikati se v obliki valov: voda valuje / čutil je, kako zrak okrog njega valuje / griva, tančica je valovala v vetru; žito valuje / ritem valuje / ekspr. množica je nemirno valovala / ekspr. črta enakomerno valuje 2. s prislovnim določilom tako gibajoč se, premikajoč se biti, nahajati se kje: morje je valovalo tik pod njimi / ekspr. dolgi lasje ji valujejo čez hrbet // ekspr. pojavljati se, kazati se zdaj z večjo zdaj z manjšo intenzivnostjo: na obrazu ji je valovala rdečica / strasti so močno valovale v njej / v njegovih besedah je valovalo upanje ● ekspr. prsi mu valujejo od vznemirjenja se mu širijo in upadajo; ekspr. srce ji je valovalo, ko je mislila nanj močno bilo; ekspr. tri leta je valovalo stavkovno gibanje so bile stavke valujóč -a -e: valujoči lasje; valujoča gladina; valujoča trava ♪
  19.      valovít  -a -o prid. (ȋ) 1. na katerem so valovi: valovita gladina; valovito jezero, morje / valovito žitno polje 2. po obliki podoben valu, valovom: valovit obris grebenov; valovita črta; enakomerno, rahlo valovit / valovita pokrajina; cesta je valovita in jamasta / valovita lepenka, pločevina / valoviti lasje; pes z valovito dlako ♦ gozd. valovita rast lesa; papir. valoviti karton ♪
  20.      valovíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. delati, povzročati valove na čem: burja je valovila morje; parnik je valovil vodo / veter valovi žito / ekspr. vročina valovi zrak 2. ekspr. vznemirjati, razvnemati: njena bližina mu valovi kri; nemir mu je valovil srce ♪
  21.      valovítka  -e ž (ȋ) grad. večja salonitna plošča s petimi ali osmimi valovi za pokrivanje ostrešja: proizvodnja valovitk ♪
  22.      valovítost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost valovitega: valovitost morja / valovitost pokrajine / valovitost las ♪
  23.      valóvnica  -e ž (ọ̑) knjiž. navadno enakomerno valovita črta: narisati valovnico; valovnica in cikcak / krasiti lončenino z valovnicami / črta valovnica ♦ šol. element raztegnjene kačaste oblike pri pisani črki ♪
  24.      valovòd  -óda m (ȍ ọ́) elektr., ptt votel kovinski vodnik: napeljati valovod ♪
  25.      válptov  -a -o [lp in u̯p] prid. (ā) nanašajoč se na valpta: valptov bič / valptovo priganjanje ♪

   88.084 88.109 88.134 88.159 88.184 88.209 88.234 88.259 88.284 88.309  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA