Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (87.909-87.933)



  1.      usladíti  -ím dov., usládil ( í) star. osladiti: sonce in toplota sta usladila grozdje / usladiti komu življenje
  2.      uslíšati  -im dov.) narediti, da kdo dobi, doseže, kar prosi, želi: prosil je tako dolgo, da so ga uslišali / uslišati prošnjo / ekspr. uslišati ljubezen začeti jo vračatirel. uslišati molitev
  3.      uslóčati  -am nedov. (ọ́) dajati čemu lokasto obliko: mačka je usločala hrbet
  4.      uslóčiti  -im dov. (ọ́ ọ̑) dati čemu lokasto obliko: usločiti hrbet, ramena; mačka se je usločila; usločil se je kot pod težkim bremenom / prevelika teža je usločila strop uslóčiti se ekspr. pojaviti se v obliki loka: nad dolino se je usločila mavrica uslóčen -a -o: usločen vrat; stena je nekoliko usločena; elegantno usločen most
  5.      uslúga  -e ž () 1. kar se naredi za koga iz prijaznosti, naklonjenosti, ustrežljivosti: narediti komu uslugo; odkloniti, poplačati uslugo; prositi koga za uslugo; drobna, majhna, prijateljska, velika usluga / biti komu na uslugo pripravljen mu ustreči, pomagati / kot vljudnostna fraza na uslugo (sem vam) ∙ ekspr. narediti komu medvedjo, slabo uslugo narediti komu kaj, kar mu bolj škoduje, kot koristi 2. publ. storitev: podjetje opravlja različne usluge; plačati, zaračunati usluge; davek na usluge / gostinske, hotelske, komunalne, obrtne, poštne usluge; tehnične usluge
  6.      uslúgar  -ja m () slabš. kdor dela usluge zaradi koristi: taki uslugarji ne sprejemajo plačil v denarju
  7.      uslúgarstvo  -a s () slabš. dejavnost uslugarjev: z uslugarstvom si pridobiti posebne ugodnosti
  8.      uslúgica  -e ž () ekspr. manjšalnica od usluga: narediti komu uslugico; drobne, priložnostne uslugice
  9.      uslužíti  in uslúžiti -im dov. ( ú) zastar. narediti uslugo, ustreči: s to knjigo je matica uslužila svojim članom uslužíti se in uslúžiti se iti v službo: uslužiti se pri kmetu za pastirja / uslužiti se k notarju
  10.      uslúžnost  -i ž (ú) lastnost, značilnost uslužnega človeka: njegova uslužnost ji ugaja; s pretirano uslužnostjo ga je razvadila; velika uslužnost; uslužnost do nadrejenih / narediti kaj iz uslužnosti
  11.      usmájati  -am nedov. (á) nar. tolminsko potikati se, potepati se: usmajati po svetu; kje si usmajal vse dopoldne
  12.      usmodíti  -ím dov., usmódil ( í) ekspr. udariti: usmodil ga je čez pleča; s šibo usmoditi ♦ vet. usmoditi kopitno roževino pri nameščanju podkve vžgati v kopitni podplat njeno obliko, da se dobro, trdno prilega
  13.      usmradíti  -ím dov., usmrádil ( í) povzročiti, da je kje razširjen smrad: mrhovina je usmradila votlino usmradíti se zaradi kvarjenja, razpadanja postati smrdljiv: v toplem vremenu se meso hitro usmradi; zaradi mirovanja se je voda usmradila; pren., ekspr. njihovo življenje se je usmradilo usmrajèn -êna -o: voda v sodu je usmrajena; usmrajeno meso; usmrajeno duhovno ozračje
  14.      usmrájati  -am nedov. (á) povzročati, da je kje razširjen smrad: tovarniški dim usmraja dolino usmrájati se zaradi kvarjenja, razpadanja postajati smrdljiv: meso, voda se že usmraja
  15.      usmŕčati  -am nedov. (ŕ) usmrčevati: mučil in usmrčal je nemočne žrtve / usmrčati zločince
  16.      usmrtíti  -ím dov., usmŕtil ( í) povzročiti smrt, navadno človeka: po nesreči je usmrtil lastnega sina; usmrtiti se s strupom / knjiž. telo je lahko usmrtiti, duha pa ne // izvršiti smrtno kazen: usmrtiti obsojence; usmrtiti z obešenjem, ustrelitvijo usmrčèn -êna -o: usmrčeni talci; bil je usmrčen s strelom
  17.      usmrtljív  -a -o prid. ( í) knjiž. smrten: usmrtljiva količina mamila
  18.      usnívati  -am nedov. (í) zastar. uspavati: šelestenje listja ga je usnivalo
  19.      usnjáča  -e ž (á) zool. velika morska želva z oklepom iz majhnih ploščic, ki so prekrite z usnjato kožo, Dermochelys coriacea
  20.      usnjár  -ja m (á) 1. kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in prodajanjem usnja: usnjarji in tekstilci // delavec v proizvodnji usnja: razpisati delovno mesto usnjarja 2. nekdaj lastnik usnjarne: zaposlil se je pri usnjarju ◊ rib. v ribniku vzrejen krap, ki je brez lusk
  21.      usnjaríja  -e ž () star. usnjarna: dati kože v usnjarijo / poleg hiše je stala usnjarija
  22.      usnjárna  -e ž () podjetje za izdelavo usnja: delati v usnjarni; usnjarne in tovarne čevljev / obnova usnjarne
  23.      usnjárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na usnjarje ali usnjarstvo: usnjarska šola / usnjarska industrija / usnjarski inženir, tehnik / usnjarski noži, stroji
  24.      usnjárstvo  -a s () dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem usnja: središče usnjarstva
  25.      úsnjast  -a -o prid. (ú) usnjat: koža je postala usnjasta in pusta // star. usnjen: usnjast ovitek; usnjasta denarnica úsnjasto prisl.: usnjasto se svetiti

   87.784 87.809 87.834 87.859 87.884 87.909 87.934 87.959 87.984 88.009  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA