Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (87.834-87.858)


  1.      uráščati  -am nedov. (á) z rastjo postajati za mere česa prevelik: otrok je svojim oblekam, svoje obleke hitro uraščal ♪
  2.      uravnánost  -i ž (á) knjiž. naravnanost, usmerjenost: idejna, notranja uravnanost ♪
  3.      uravnáti  -ám dov. (á ȃ) 1. narediti, da pride kaj v ravno vrsto: uravnati zidake s pomočjo napete vrvice // redko izravnati, poravnati: voda in ledeniki so uravnali višavje v planoto / uravnati steljo po vozu 2. narediti, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: uravnati papir v pisalnem stroju / z roko uravnati ruto; uravnati si razmršene lase / z vijakom uravnati lego, nagib priprave // narediti, da pride kaj v naraven, pravilen položaj: uravnati izpahnjeno, zlomljeno kost 3. redko urediti, izravnati strugo, da voda ne poplavlja, dela škode; regulirati: uravnati hudournik / uravnati strugo 4. narediti, da kaj pravilno, ustrezno deluje: uravnati radijski aparat, uro / uravnati stroj na tri tisoč vrtljajev na minuto 5. narediti, da se kaj pojavlja v primerni, ustrezni količini, stopnji: uravnati dotok vode; uravnati temperaturo / pravilno uravnati prehrano 6. knjiž. naravnati, usmeriti: uravnati vse nitke v isto smer / uravnati topove na mesto / uravnati misli na kaj drugega 7. star. napotiti, usmeriti: uravnati begunce proti mestu; uravnati koga na glavno cesto 8. v zvezi s po narediti, da se kaj ravna po čem: uravnati svoj korak po njegovem / uravnati smer ladje po zvezdah 9. star. uskladiti: uravnati delo posameznikov / uravnati cene 10. zastar. urediti: uravnati komu dom / pred odhodom je še uravnal, kar je moral ● star. uravnati komu glavo, možgane narediti, da misli pametno, prav; zastar. vstal je in uravnal otrple ude naravnal, pretegnil uravnáti se knjiž., v zvezi s po začeti se ravnati po čem: uravnati se po kakšnem načelu / ni se mogel uravnati po novih časih se jim prilagoditi ● zastar. uravnaj se in hitro pojdi obleci se, opravi se; zastar. uravnati se z nosačem za plačilo pogoditi se, sporazumeti se; zastar. ko so se udobno uravnali, je ugasnil luč namestili; zastar. uravnati se s sosedom zaradi meje pomiriti se uravnán -a -o: uravnan potok; s tem je stvar uravnana; natančno, pravilno uravnan ♪
  4.      uravnáva  -e ž (ȃ) 1. glagolnik od uravnati: uravnava zidakov / uravnava izpahnjene, zlomljene roke / uravnava naprave; uravnava očesa na bližino prilagoditev / uravnava hudournika / uravnava šolstva ureditev 2. geogr. zaradi erozije, preperevanja uravnano površje: za področje apnenca so značilne široke uravnave ♪
  5.      uravnávati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, da prihaja kaj v ravno vrsto: uravnavati zidake s pomočjo napete vrvice // redko izravnavati, poravnavati: uravnavati tla / počasi uravnavati hrbtenico vzravnavati, zravnavati / uravnavati gube ravnati, gladiti / uravnavati seno po vozu 2. delati, da prihaja kaj v pravilen, ustrezen položaj: uravnavati napenjalne vrvi / z roko uravnavati kravato; uravnavati si lase / uravnavati lego, nagib priprave / uravnavati radijski aparat na ustrezno valovno dolžino naravnavati // delati, da prihaja kaj v naraven, pravilen položaj: uravnavati izpahnjeno, zlomljeno nogo 3. redko urejati, izravnavati strugo, da voda ne poplavlja, dela škode; regulirati: uravnavati hudournike, potoke 4. delati, da se kaj pojavlja v primerni, ustrezni količini, stopnji: naprava uravnava hitrost, temperaturo / ta snov uravnava količino sladkorja v krvi / z davki uravnavati porabo / uravnavati cene ♦ med. uravnavati rojstva 5. knjiž. naravnavati, usmerjati: uravnavati topove na cilj / uravnavati tok razprave // odločilno določati, oblikovati: življenje v družini je uravnavala mati / uravnavati komu življenjsko pot 6. v zvezi s po delati, da se kaj ravna po čem: uravnavati svoj korak po njihovem / uravnavati smer premikanja po soncu, zvezdah 7. star. usklajevati: to živčno središče uravnava vse gibe; toplota in vlaga se morata uravnavati 8. zastar. urejati: uravnavati posle, zadeve / uravnavati s predpisi, z zakoni ● star. uravnavati krivice, spore poravnavati, odpravljati; star. uravnavati se v vrsto postavljati se v ravno vrsto uravnavajóč -a -e: uravnavajoča naprava; prisl.: uravnavajoče delovati uravnávan -a -o: uravnavano delovanje ♪
  6.      uravnílovka  -e ž (ȋ) publ. izenačevanje osebnih dohodkov neglede na količino, kakovost dela: zavračati uravnilovko; sistem uravnilovke; uravnilovka in nagrajevanje po delu; pren. ideološka uravnilovka umetnosti ♪
  7.      uravnílovski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na uravnilovko: uravnilovske težnje / uravnilovski družbeni sistem ♪
  8.      urbàn  -ána m (ȁ á) nar. dolenjsko steklenica, ki drži štiri ali pet litrov: izprazniti urban ♪
  9.      urbán  -a -o prid. (ȃ) knjiž. mesten, mestno urejen: tudi okolica mesta je že urbana; urbana naselja, središča / urbani prebivalci; industrijska družba postaja vse bolj urbana ♦ soc. urbana sociologija sociologija, ki proučuje družbene odnose v mestnem okolju; vet. urbana steklina steklina pri živalih v naseljih, mestna steklina ♪
  10.      urbaníst  -a m (ȋ) strokovnjak za urbanizem: urbanisti so predlagali več rešitev / arhitekt urbanist ♪
  11.      urbanístika  -e ž (í) knjiž. urbanizem: načela sodobne urbanistike ♪
  12.      urbanizácija  -e ž (á) glagolnik od urbanizirati: hitra, obsežna urbanizacija; urbanizacija naselij, vasi / urbanizacija kmečkih hiš; urbanizacija pokrajine / urbanizacija prebivalstva; urbanizacija življenja / stopnja urbanizacije stopnja naseljenosti, določena z deležem mestnega prebivalstva ♪
  13.      urbanizíranost  -i ž (ȋ) urb. značilnost urbaniziranega: urbaniziranost naselja / stopnja urbaniziranosti stopnja naseljenosti, določena z deležem mestnega prebivalstva ♪
  14.      urbanizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) urb. delati, povzročati, da postaja kaj mestno, mestno urejeno: urbanizirati naselje, vas / urbanizirati družbo urbanizírati se postajati mesten, mestno urejen: okolica mesta se hitro urbanizira urbanizíran -a -o: urbanizirana družba; naselje je urbanizirano ♪
  15.      urbánski  -a -o prid. (ȃ) knjiž. mesten, mestno urejen: urbanska naselja / urbanski način življenja ♪
  16.      urbár  -ja m (á) zgod. knjiga s seznamom dohodkov zemljiškega gospoda od podložnikov: v urbarju zapisane dajatve; urbarji kočevskega zemljiškega gospostva / sestaviti urbar / prenovljeni ali reformirani urbarji sestavljeni na osnovi temeljnih urbarjev z vpisanimi spremembami; rektificirani urbarji sredi 18. stoletja popravljeni in uradno potrjeni urbarji; temeljni urbarji uporabljani daljše časovno obdobje ♪
  17.      urbarizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) zgod., v fevdalizmu pridobivati neuporabna tla za poljedelsko obdelovanje: krčiti gozdove, izsuševati močvirja in na druge načine urbarizirati zemljišča ♪
  18.      urbárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na urbar: urbarske dajatve / urbarski viri za zgodovino ♪
  19.      urbárščina  -e ž (ā) zgod. z urbarjem določena dajatev zemljiškemu gospodu: plačati dva goldinarja urbarščine ♪
  20.      úrbas  -a m (ū) obrt. sprednji del zgornjega dela obuvala; prednjik: urbas se trga od podplata; platneni, usnjeni urbasi / obuvalo na urbas obuvalo, pri katerem je sprednji del zgornjega dela našit na zadnji del zgornjega dela ♪
  21.      úrdu  -ja m (ȗ) uradni jezik Pakistana: govoriti urdu; urdu in hindi; neskl. pril.: urdu jezik ♪
  22.      urgírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. adm. opomniti koga, ponovno zahtevati od koga, da izpolni obveznost: ker naročenih stvari še niso poslali, je treba urgirati; pismeno, telefonsko urgirati / urgirati plačilo, pošiljko 2. knjiž. pritožiti se, opozoriti, da kaj ni pravilno: urgirati pri šefu, da so računi previsoki ♪
  23.      úrh  -a m (ȗ) zool. brezrepa dvoživka z rumeno lisastim trebuhom in bradavičasto kožo na hrbtu, Bombina: opazovati urhe v mlaki / gorski, nižinski urh / oglašanje, petje urhov samcev te dvoživke ♪
  24.      úrh  in Úrh -a m (ȗ) evfem., v zvezi klicati urha bruhati: ker je preveč pil, je kmalu klical urha ♪
  25.      úrica  -e ž (ū; v pomenu naprava ȗ) nav. ekspr. manjšalnica od ura: ta urica bo hitro minila; prej kot v eni urici bom nazaj; hodili so kakšne četrt urice; boš že našel urico časa; ko bi imel vsaj urico miru / živi urico hoda od tukaj / uric, namenjenih fiziki, so se zmeraj veselili / igre za proste, samotne urice; nepozabne urice sreče / pogledala je na urico / ročna, zlata, ženska urica ∙ ekspr. urice so mu štete kmalu bo umrl; ekspr. zdaj imaš urice imaš primeren, ugoden čas; ekspr. naviti otroku urico kaznovati ga s potegljaji za uhelj, z zavijanjem uhlja; ekspr. odbila mu je zadnja urica umrl je ♪

   87.709 87.734 87.759 87.784 87.809 87.834 87.859 87.884 87.909 87.934  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA