Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (876-900)


  1.      ênodómen  -mna -o prid. (ē-ọ̄) 1. ki sestoji iz enega posvetovalnega ali zakonodajnega telesa, doma: enodomni parlament; enodomna skupščina 2. bot. ki ima moške in ženske cvete na isti rastlini: enodomna rastlina ♪
  2.      ênodružínski  -a -o prid. (ē-ȋ) v zvezi enodružinska hiša, vila hiša, vila, ki ima eno družinsko stanovanje ♪
  3.      enodúšen  -šna -o prid. (ū ȗ) ki vsebuje, izraža isto mnenje: enodušna sodba; enodušno odobravanje / poslušalci so ga prekinili z enodušnim smehom / v tem je bil ves razred enodušen enodúšno prisl.: enodušno so pozdravili ustanovitev organizacije; enodušno so zahtevali svobodo ♪
  4.      enodúšnost  -i ž (ū) lastnost, značilnost enodušnega: enodušnost mnenja / popolna enodušnost ljudskih množic ♪
  5.      ênoetážen  -žna -o prid. (ē-ȃ) ki ima eno etažo: enoetažna zgradba ♪
  6.      ênofázen  -zna -o prid. (ē-á) elektr. nanašajoč se na eno fazo: enofazni tok / enofazni motor, števec ♪
  7.      ênoglásen  -sna -o prid. (ē-ā) muz. komponiran za en glas: enoglasna melodija / enoglasno petje ênoglásno prisl.: enoglasno peti ♪
  8.      enoglásen  -sna -o prid. (á ā) ki vsebuje, izraža isto mnenje: enoglasna sodba; enoglasno pričevanje prič / njihov odgovor je bil enoglasen / enoglasna izvolitev soglasna enoglásno prisl.: bil je enoglasno izvoljen ♪
  9.      ênoglásje  -a s (ē-ȃ) muz. glasbeni stavek za en glas: v antiki so poznali samo enoglasje ♪
  10.      ênoglásnik  -a m (ē-ȃ) lingv. glasovna, zlasti samoglasniška enota kot posledica samo enega obstojnega položaja govoril ♪
  11.      ênoglàv  in ênogláv -áva -o prid. (ē-ȁ ē-á; ē-ȃ) ki ima eno (samo) glavo: enoglavi, dvoglavi orel v grbih ♪
  12.      ênogŕb  -a -o prid. (ē-ȓ ē-r̄) ki ima eno grbo: enogrba žival ♦ zool. enogrbi velblod ♪
  13.      ênohóden  -dna -o prid. (ē-ọ̑) elektr., navadno v zvezi enohodna vezava vezava, ki omogoča usmerjanje ene polovice vala izmeničnega toka ♪
  14.      ênoiménski  -a -o prid. (ē-ẹ̑) mat., v zvezi enoimensko število količina, ki se izrazi z eno samo mersko enoto ♪
  15.      ênoinpólsôben  -bna -o [u̯s] prid. (ē-ọ̑-ō) v zvezi enoinpolsobno stanovanje stanovanje, ki ima eno sobo in kabinet: kupiti enoinpolsobno stanovanje ♪
  16.      ênoizménski  -a -o prid. (ē-ẹ̑) ki poteka v eni izmeni: enoizmensko delo / enoizmenski pouk ♪
  17.      ênojájčen  -čna -o prid. (ē-ā) med., navadno v zvezi enojajčna dvojčka dvojčka, ki se razvijeta iz enega oplojenega jajčeca ♪
  18.      ênojámboren  -rna -o prid. (ē-ā) ki ima en jambor: enojamborna jadrnica ♪
  19.      ênojámbornica  -e ž (ē-ā) ladja z enim jamborom: krmariti enojambornico; ribiška enojambornica ♪
  20.      enójček  -čka m (ọ̄) 1. samostojno stoječa enostanovanjska hiša: parcela za enojček 2. rib. trnek z eno ostjo: loviti z enojčkom ♪
  21.      enójec  -jca m (ọ̑) šport. tekmovalni čoln za enega veslača z dvema vesloma: enojci so že na progi / tekmovati v enojcu ♪
  22.      enójen  -jna -o prid. (ọ̑) ki je iz enega samega dela, ene enote: enojno okno; enojna vrata / okno z enojnimi šipami / enojni tir; letalo z enojnimi krili ◊ bot. enojni list list z eno samo, celo ali deljeno listno ploskvijo; enojno cvetno odevalo samo venčni ali samo čašni listi; fin. enojno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se vsak poslovni dogodek knjiži samo enkrat, ali v dobro ali v breme; kem. enojna vez vez med dvema atomoma, h kateri prispeva vsak atom po eno valenco; strojn. enojni navoj navoj z enim samim grebenom; tekst. enojna preja preja iz ene same niti; zool. enojni krvni obtok obtok, pri katerem poganja srce samo venozno kri; žel. enojna kretnica kretnica, ki omogoča odcep enega tira od matičnega tira ♪
  23.      ênojezíčen  -čna -o prid. (ē-ȋ) 1. napisan samo v enem jeziku: enojezični javni napisi / enojezični slovar 2. ki zna in redno uporablja en jezik: prebivalci tega področja so enojezični / enojezična dežela ♪
  24.      enójka  -e ž (ọ̑) 1. pog. številka ena: napisati enojko / na tej progi vozi enojka tramvaj, avtobus številka ena / žarg., med. enojka prvi sekalec 2. pog. negativna ocena (v šoli): dobil je enojko v računstvu; v spričevalu ima same enojke // nekdaj najboljša ocena v šoli: za vsako enojko je doma pohvaljen ◊ igr. napovedana vrednost pri igri na karte, glede na moč igralčevih kart, večja od dvojke; šport. tekmovalni čoln za enega veslača z dvema vesloma ♪
  25.      enójnik  -a m (ọ̑) edina, navadno originalna listina ali predmet; unikat: v tej knjižnici hranijo precej enojnikov / potrdilo v enojniku v enem izvodu ♪

   751 776 801 826 851 876 901 926 951 976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA