Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (87.434-87.458)


  1.      údbovski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na udbovce ali udbo: udbovski sodelavci / udbovske metode ♪
  2.      udirljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se (rad) udira: udirljiva barska tla ♪
  3.      údnica  -e ž (ȗ) med. protin: napadla ga je udnica ♪
  4.      udnína  -e ž (ȋ) star. članarina: plačati, povečati udnino ♪
  5.      udobíti  -ím dov., udóbil (ȋ í) nar. dobiti, pridobiti: izkupiček, ki ga udobijo za pridelke / udobiti mir, pravico ♪
  6.      udóbnost  -i ž (ọ́) 1. lastnost, značilnost udobnega: udobnost hiše, ležišča; ostanek nekdanje udobnosti / duhovna, umska udobnost lagodnost // nav. mn. kar je udobno: uživati udobnosti mestnega življenja 2. stanje, za katero je značilen obstoj materialnih dobrin, ki zadovoljujejo potrebe povprečnega človeka po ugodju; udobje: odpovedati se udobnosti; skrbeti za udobnost koga ♪
  7.      udobrovóljiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) spraviti v dobro voljo: vino ga je udobrovoljilo; s svojimi šalami je vsakogar udobrovoljil udobrovóljiti se postati dobre volje: ob dobri jedači in pijači so se kmalu udobrovoljili udobrovóljen -a -o: udobrovoljeni gostje ♪
  8.      udóbstvo  -a s (ọ̑) knjiž., redko udobje: poskrbeti za udobstvo ♪
  9.      udomáčiti  -im dov. (á ȃ) 1. narediti, da postane kaka divja žival domača: lovec je udomačil srno; ta žival se težko udomači / človek je udomačil govedo / ekspr. udomačiti rastlino 2. ekspr. narediti, da se kdo prilagodi novemu okolju: sodelavca so hitro udomačili / udomačiti tujo besedo, navado udomáčiti se ekspr. prilagoditi se novemu okolju: spoznal je navade prebivalcev in se hitro udomačil; v mestu se je dobro udomačil ● ekspr. knjige so se udomačile med ljudmi zelo razširile; jih veliko berejo udomáčen -a -o: udomačeni in divji konji ♪
  10.      udomačljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da udomačiti: udomačljiva žival ♪
  11.      udòr  -ôra m (ȍ ó) 1. glagolnik od udreti se: potok je zaradi udora zemlje spremenil tok / udor jamskega stropa 2. vdolbina, jama, nastala zaradi udrtja tal, zemlje: priti do udora ♪
  12.      udorína  -e ž (í) 1. vdolbina, jama, nastala zaradi udrtja tal, zemlje: nad opuščenim rudnikom je nastala udorina; v veliki udorini je jezero; podolžna udorina / zemeljska udorina ♦ geogr. tektonska udorina 2. gmota zemlje, kamnine, nastala zaradi udrtja navadno stropa podzemeljske jame: udorina je zajezila hudournik ♪
  13.      údri  medm. (ȗ) star. izraža udarjanje, pretepanje: ujeli so ga in udri po njem / pomagali so mu, on pa udri po njih jih napade, začne kritizirati; gospodinja je prinesla žgance, otroci pa udri po njih jih začnejo hlastno, hitro jesti; prim. udriti ♪
  14.      udriháč  -a m (á) ekspr. kdor (rad) negativno govori o kom, čem: ne mara ga, ker je udrihač ♪
  15.      udríhati  -am nedov. (ȋ) 1. silovito udarjati: udrihal je, kamor je padlo; udrihati s palico po tleh; udrihati z bičem; močno udrihati 2. ekspr., v zvezi s čez, po negativno govoriti o kom, čem: spet udriha čez moža; na sestankih večkrat udrihajo po njem / udrihati čez oblast ♪
  16.      udríhniti  -em dov. (í ȋ) 1. silovito udariti: udrihniti z bičem po živali 2. ekspr., v zvezi s čez, po negativno se izraziti o kom, čem: udrihniti čez koga; kadar ga ni, udrihnejo po njem ♪
  17.      údriti  -im dov. (ȗ) zastar. udariti: enega je udril po glavi, drugega sunil v rebra / kot poziv k udarcu, tepežu: udri ga, kaj čakaš; udrite jih, kamor pade, pade ♪
  18.      udrtína  -e ž (í) 1. vdolbina, luknja, nastala zaradi udrtja: v stropu je nastala udrtina; zasuti udrtino; od udarca ima na čelu globoko udrtino 2. gmota zemlje, kamnine, nastala zaradi udrtja navadno stropa podzemeljske jame; udorina: odkopati udrtine ob vhodu v jamo ♪
  19.      udržán  -a -o prid. (á) knjiž. zadržan: resen, udržan človek; bila je mirna in udržana / udržan glas, smeh; udržane kretnje; udržana vljudnost; udržano vedenje / udržana ocena drame udržáno prisl.: udržano se smehljati, vesti; prim. udržati ♪
  20.      udržánost  -i ž (á) knjiž. zadržanost: pokazati, premagati udržanost; kljub udržanosti se je darila razveselil; čustvena, mladeniška udržanost / z udržanostjo sprejeti kaj ♪
  21.      udržáti  -ím dov. (á í) 1. narediti, da se kdo ne premika dalje, ne pade: udržati konja; tovariš v navezi je omahnil in komaj ga je udržal / sod bi se skotalil po bregu, če ga ne bi drevje udržalo zadržalo 2. narediti, da kdo ne uresniči, kar namerava, hoče: kadar hoče iti, je nobena sila ne udrži; tega razgrajača dva človeka komaj udržita / ni ga bilo mogoče udržati doma udržáti se knjiž. zadržati se, premagati se: težko se je udržal, da ni nič rekel; prim. udržan ♪
  22.      udržljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž., redko zadržan: udržljiv fant; do njega je precej udržljiva ♪
  23.      udúšati  -am nedov. (ū) star. dušiti: mehka trava je udušala korake; njegov glas se je udušal v joku / udušati svoja čustva zadrževati, premagovati ● zastar. kislina uduša vsa živa bitja ubija, uničuje ♪
  24.      udušíti  -ím dov., udúšil (ȋ í) 1. zadušiti: samica je udušila mladiča / skoraj se je udušil v dimu / tesnoba ga je hotela udušiti; udušiti svojo vest 2. ekspr. s silo zavreti, preprečiti: udušiti vstajo / razum je udušil nagon; udušiti otrokovo samostojnost / udušiti jok, smeh; udušila je solze, ki so ji silile v oči / udušiti bolečino, strah 3. zmanjšati jakost zvoka: ropotanje strojev je udušilo besede; preproga uduši korake 4. redko pogasiti: ogenj so s težavo udušili / udušiti cigareto v pepelniku ugasniti 5. ekspr. popiti, izpiti: udušili so veliko vina / steklenico je hitro udušil udušèn -êna -o: udušen glas; prisl.: udušeno krikniti ♪
  25.      udušljív  -a -o prid. (ȋ í) star. zadušljiv: zajel jih je gost, udušljiv dim / zrak je postajal vse bolj udušljiv soparen, težek ♪

   87.309 87.334 87.359 87.384 87.409 87.434 87.459 87.484 87.509 87.534  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA