Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (87.134-87.158)



  1.      tršàt  -áta -o prid. ( ā) 1. srednje velik in krepko razvit: tršat moški; gospodinja je tršata in odločna / biti tršate postave / tršat hrbet; tršata brada 2. ki ima močne poganjke, veje: tršat hrast / grmovnica tršate rasti ● tršati lasje gosti, bujni; ekspr. tršate kretnje nerodne, okorne; tršate obrvi namrščene; ekspr. motilo jih je njegovo tršato govorjenje robato tršáto prisl.: tršato se je postavil predenj
  2.      tršátost  -i ž (á) lastnost, značilnost tršatega: tršatost postave / ekspr. tršatost kretenj nerodnost, okornost
  3.      tŕščica  tudi trščíca -e ž (ŕ; í) manjšalnica od trska: podkuriti s trščicami / svetiti s trščico
  4.      tŕški  -a -o prid. () nanašajoč se na trg 2: trške hiše / trške pravice
  5.      tršljíka  -e ž (í) nar. grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita: na robu gozda cveti tršljika
  6.      tŕta  -e ž (ŕ) 1. kulturna rastlina, ki se goji zaradi grozdja, vina: trta že cveti, odganja; v teh krajih trta dobro rodi, uspeva; necepljena, žlahtna trta; trta z velikimi grozdi / ekspr. sad trte grozdje / posaditi sto trt; okužene, poškodovane trte / vinska trta 2. s prilastkom steblo nekaterih kulturnih rastlin, ki potrebuje oporo: napeljati hmeljeve trte na žice 3. prožna šiba, veja, ki se uporablja za vezanje, pletenje: zvezati butaro s trto; leskova, vrbova trta / viti trto ● nar. med grmovjem raste tudi trta dobrovita; ekspr. vse to je iz trte izvito izmišljeno, neresnično, neutemeljenoagr. grobati trte; požveplati trto; ameriška, (žlahtna) evropska trta; samorodna trta križanka ameriške in evropske trte; bot. divja vinska trta rastlina z deljenimi listi in drobnimi kislimi modrimi plodovi, Vitis sylvestris; vrtn. divja trta okrasna vzpenjavka z drobnimi modrimi plodovi in listi, ki jeseni pordečijo, Parthenocissus
  7.      tŕtast  -a -o prid. (ŕ) star. grčast, žilast: imel je zdelane, trtaste roke
  8.      tŕtica 1 -e ž (ŕ) kost iz zraslih vretenc na spodnjem koncu človeške hrbtenice: udaril se je v trtico
  9.      tŕtica 2 -e ž (ŕ) manjšalnica od trta: povezati butaro s trtico; vrbova trtica / ekspr. trtice so dobro obrodile (vinske) trte
  10.      trtjón  -a m (ọ̑) nar. zahodno trtni zavijač: uničevati trtjone
  11.      tŕtnica  -e ž () agr. trsnica: drevesnica in trtnica
  12.      tŕtničar  -ja m () agr. trsničar: priznan trtničar in drevesničar
  13.      trtovína  tudi tŕtovina -e ž (í; ŕ) knjiž. rožje: pobrati, sežgati trtovino
  14.      trubadúr  -ja m (ū) 1. v južni Franciji, od 12. do 14. stoletja pesnik in pevec ljubezenskih pesmi, ki nastopa po plemiških dvorcih: pesmi trubadurjev / provansalski trubadurji 2. ekspr. dvorljivec, slavilec: mladi pesnik je trubadur tega dekleta / trubadur domače pokrajine
  15.      trubadúriti  -im nedov.) ekspr. 1. peti ženski ljubezenske pesmi: trubaduriti pod dekletovim oknom / tudi v drugi zbirki pesnik še trubaduri 2. dvoriti: trubaduriti lepoticam / trubaduriti okrog dekleta
  16.      trubadúrski  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na trubadurje: trubadurska lirika / trubadurski oboževalec dekleta
  17.      trubadúrstvo  -a s () lastnosti ali ravnanje, značilno za trubadurje: srednjeveško trubadurstvo / ekspr. fantovo trubadurstvo
  18.      trubariána  -rián s mn., daj. trubariánam, mest. trubariánah, or. trubariánami () lit. Trubarjeva dela in literatura o Trubarju: prispevek k našim trubarianam
  19.      trúbarščina  -e ž () nav. ekspr. jezik, slog, značilen za Primoža Trubarja: v trubarščini napisano besedilo
  20.      trúd  -a m () velika telesna, duševna aktivnost za dosego, uresničitev kakega cilja: trud je bil poplačan; doseči kaj brez truda, z velikim trudom; publ. vložiti veliko truda v kaj; zahvaliti se komu za trud; brezuspešen, dolgotrajen trud / trud za naklonjenost koga / trud za otroke ● ogenj je uničil ves njihov trud vse, kar so s trudom zgradili, pridobili; star. znanstveni trudi znanstvena prizadevanja
  21.      trudapóln  -a -o [n] prid. (ọ̑ ọ́) star. poln truda, naporen: trudapoln dan; njegovo življenje je trudapolno / trudapolno delo
  22.      trúdnost  -i ž (ú) stanje trudnega: premagovati trudnost; opotekati se od trudnosti
  23.      trudodán  -dnéva m, rod. mn. -dní tudi -dnévov, daj. mn. stil. -dném; daj., or. dv. stil. -dnéma ( ẹ̑) v Sovjetski zvezi enota za obračunavanje dela v kolhozu: opraviti dvesto trudodni
  24.      trudoljubív  -a -o prid. ( í) zastar. delaven, prizadeven: trudoljubiv mož / trudoljubivo življenje
  25.      trudoljúbnost  -i ž (ú) zastar. delavnost, prizadevnost: pohvalili so njegovo trudoljubnost

   87.009 87.034 87.059 87.084 87.109 87.134 87.159 87.184 87.209 87.234  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA