Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
e (87.084-87.108)
- trosóvnik -a m (ọ̑) bot. organ, v katerem nastajajo trosi: trosovniki pri glivah, mahovih, praprotih ♪
- trošarína -e ž (ȋ) jur., do 1948 davščina od določenih snovi, stvari, namenjenih porabi: plačevati, predpisati trošarino; trošarina od vina, na vino ♪
- trošarínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na trošarino: trošarinski predmet / trošarinski urad ♪
- trôšica -e ž (ó) star. trohica: trošica upanja je še ♪
- trošíti in tróšiti -im, in tróšiti -im nedov. (ȋ ọ́; ọ́) delati, da je vedno manj razpoložljivih materialnih dobrin: trošiti denar; trošiti strelivo, vodo / troši več, kot zasluži / publ. po nepotrebnem trošiti moči porabljati, izgubljati ● publ. avtomobil veliko troši porabi veliko goriva; redko preveč troši samega sebe izčrpava ♪
- troškóvnik -a m (ọ̑) star. seznam, popis stroškov; stroškovnik: vpisati v troškovnik ♪
- tróšnica -e ž (ọ̑) nar. zahodno gorska rastlina z belimi dlakavimi zvezdastimi cveti; planika: modri svišč in bele trošnice ♪
- tróšnja 1 -e ž (ọ́) redko trošenje, trosenje: trošnja gnoja ♪
- tróšnja 2 -e ž (ọ́) zastar. trošenje, poraba: trošnja denarja ♪
- tróšt -a m (ọ̑) nižje pog. 1. tolažba, uteha: v sili je vsak trošt dober 2. upanje: trošt se ni izpolnil / nimam trošta, da bi se kmalu spet videli ♪
- tróštati -am nedov. (ọ̑) nižje pog. tolažiti: troštali so nas, da je najhujše že minilo tróštati se upati, pričakovati: ne troštamo se več lepih dni; živeti moramo in se troštati, da bo bolje ♪
- trót -a m (ọ̑) 1. čebelji samec: trot se izleže iz neoplojenega jajčeca; troti in čebele; biti len kot trot zelo ♦ čeb. trot opraši matico 2. ekspr. kdor ne živi od lastnega dela, ampak na stroške drugega: tega trota ne bomo več redili / družbeni troti družbeni zajedavci, paraziti 3. ekspr. omejen, neumen človek: pusti tega trota, saj ne ve, kaj govori / kot psovka trot neumni ♪
- trótamôra -e ž (ọ̑-ó) etn. narisano, vrezano znamenje, ki naj odganja moro: zibelka z vrezano trotamoro ♪
- trotàv -áva -o prid. (ȁ á) čeb. ki zalega neoplojena jajčeca: trotava matica / trotava čebelja družina ♪
- trotávost -i ž (á) čeb. pojav, da matica ali kaka čebela zalega neoplojena jajčeca ♪
- trotíl -a m (ȋ) voj. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami: eksplozija trotila; bomba s trotilom ♪
- trótji -a -e (ọ̑) pridevnik od trot: trotja zalega ♪
- trotoár -ja m (ā) raba peša pločnik: stopati po trotoarju; cesta s trotoarjem ♪
- trotovína -e ž (í) čeb. celice, v katerih se razvijajo troti: graditi trotovino; zalega v trotovini ♪
- trótovka -e ž (ọ̑) čeb. matica ali vsaka od čebel, ki zalega neoplojena jajčeca: v brezmatičniku postanejo čebele trotovke / čebela, matica trotovka ♪
- trótovski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na trote: trotovska zalega / trotovska celica / sam sebi se je zdel odvečen, neuporaben, trotovski ♪
- trótovstvo -a s (ọ̑) ekspr. življenje ne od lastnega dela, ampak na stroške drugega: obsojati trotovstvo in uživaško brezdelje ♪
- trováti trújem nedov. (á ú) zastar. zastrupljati: trovati vodo / drug drugemu trujeta življenje ♪
- trózvók -a m (ọ̑-ọ̑) muz. akord iz treh različnih tonov: toni trozvoka / durov sestavljen iz osnovnega tona, velike terce in čiste kvinte, molov trozvok sestavljen iz osnovnega tona, male terce in čiste kvinte; zmanjšani sestavljen iz osnovnega tona, male terce in zmanjšane kvinte, zvečani trozvok sestavljen iz osnovnega tona, velike terce in zvečane kvinte; pren., knjiž. trozvok opeke, betona in lesa ♪
- tŕpati -am nedov. (r̄) nav. ekspr. s silo, tlačenjem spravljati kam: trpati obleko v kovček / trpati podatke v možgane ● ekspr. vse trpa v isti koš ne upošteva razlik med stvarmi, problemi; ekspr. trpati se z dobrotami hitro, preveč jih jesti ♪
86.959 86.984 87.009 87.034 87.059 87.084 87.109 87.134 87.159 87.184