Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
e (87.034-87.058) 
- trólíst -a m (ọ̑-ȋ) knjiž. list, sestavljen iz treh lističev: deteljni, hrastovi trolisti ♦ um. trilist ♪
- trómba -e ž (ọ̑) 1. preprosto glasbilo v obliki na koncu lijakasto razširjene cevi, v katero se piha: narediti trombo iz ovnovega roga; zatrobiti na trombo // kar je po obliki temu podobno: cvet z veliko trombo ♦ meteor. lijakast viharni vrtinec pod nevihtnim oblakom nad morjem, navadno s pokončno osjo 2. star. trobenta: igrati na trombo / vojaška tromba je zatrobila budnico // trobljenje: zaslišal se je žvižg sprevodnika in tromba vlakovodje; tromba ob budnici, za budnico ♪
- trómbast -a -o prid. (ọ̑) podoben trombi: trombast vodni vrtinec; trombasta cev ♪
- tromblón -a m (ọ̑) voj. cevast nastavek za na konec puškine cevi, na katerega se pritrdi tromblonska mina: pritrditi tromblon // žarg. tromblonska mina: izstreliti tromblon ♪
- tromblónka -e ž (ọ̑) žarg., voj. tromblonska mina: ranili so ga drobci tromblonke ♪
- tromblónski -a -o prid. (ọ̑) voj., v zvezah: tromblonski naboj naboj, s katerim se izstreli tromblonska mina; tromblonska mina mina, ki se s puško izstreli na krajšo razdaljo ♪
- trombocít -a m (ȋ) nav. mn., biol. brezbarvna celica, pomembna pri strjevanju krvi, krvna ploščica: ugotavljati število trombocitov v kubičnem centimetru krvi ♪
- trombón -a m (ọ̑) muz. trobilo z nižje ležečim tonskim obsegom; pozavna: igrati trombon ♪
- tromboníst -a m (ȋ) muz. kdor igra trombon; pozavnist: trombonist simfoničnega orkestra ♪
- trombóza -e ž (ọ̑) med. strjevanje krvi v žilah ali srčnih votlinah pri živem organizmu: zdraviti trombozo; zboleti za trombozo ♪
- trombozírati -am dov. in nedov. (ȋ) žarg., med. zamašiti se zaradi tromboze: žila je trombozirala trombozíran -a -o: trombozirane žile ♪
- trómbus -a m (ọ̑) med. krvni strdek, ki nastane v žilah ali srčnih votlinah pri živem organizmu ♪
- trón -a m (ọ̑) nižje pog. prestol: kralj sedi na tronu; tron z baldahinom / vladarski tron ∙ star. stopiti pred božji tron umreti ♪
- trónítnik -a m (ọ̑-ȋ) nekdaj trinitnik: suknjič, vreča iz tronitnika ♪
- trónóg -a m (ọ̑-ọ̑) knjiž. trinožnik: sedeti na tronogu ♪
- tróók -a -o prid. (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ọ̄) triok: trooki velikani ♪
- tróp -a m (ọ̑) agr. trdi deli grozdnih jagod v drozgi: mošt vre na tropu ♪
- tróp tudi trópus -a m (ọ̑) nav. mn., lit. besedna figura, za katero je značilno poimenovanje pojma, stvari z izrazom za kak drug pojem, kako drugo stvar: raziskovati trope ♪
- tròp trôpa m (ȍ ó) skupina živali iste vrste, navadno manjša: trop koz, ovc; po ulici se je podil trop psov / pastir žene trop na pašo / volkovi se zbirajo v trope; pasti se v tropih; gamsi živijo v tropih // ekspr., navadno s prilastkom skupina ljudi: trop jezdecev, otrok; bližal se je trop napadalcev / stali so v tropih ♪
- trôpa -e ž (ó) trop, skupina: tropa gamsov, psov / pastir žene tropo na pašo / živali so se družile v trope / tropa fantov / cela tropa jih je prišla ♪
- trópi -ov m mn. (ọ̑) geogr. področje na obeh straneh ekvatorja med severnim in južnim povratnikom: odpotovati v trope; raziskovati rastlinstvo in živalstvo tropov ♪
- trôpica -e ž (ó) manjšalnica od tropa: tropica gamsov / tropica otrok ♪
- tropikál tudi trópikal -a m (ȃ; ọ̑) tekst. lahka, redka volnena tkanina v platneni vezavi: poletna obleka iz tropikala ♪
- tropína -e ž (í) nav. mn. 1. kar ostane po iztisnjenju tekočine iz plodov, semen: kuhati žganje iz tropin; bučne, sončnične tropine; grozdne, sadne tropine / vinske tropine ♦ agr. oljne tropine ostanek rastlinske snovi v obliki kolobarja, iz katerega se je mehanično iztisnilo olje 2. usedlina, ki nastane pri kuhanju surovega masla: zabeliti žgance s tropinami / maslene tropine ♪
- tropínast -a -o prid. (í) podoben tropinam: tropinasta zmes ♪
86.909 86.934 86.959 86.984 87.009 87.034 87.059 87.084 87.109 87.134 
