Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
e (86.609-86.633)
- tráč -a m (ȃ) nižje pog. čenča: pripovedovati trače; uporabiti za dokaz navaden trač ♪
- tráčnica -e ž (ȃ) 1. posebno oblikovan podolgovat jeklen nosilec, ki se uporablja za izdelavo zlasti železniških tirov; tirnica: izdelovati tračnice; polagati tračnice; pritrjevati tračnice na železniške pragove ♦ žel. glava tračnice glava tirnice; noga tračnice noga tirnice // taki nosilci, položeni drug za drugim navadno v dveh vzporednih črtah, da po njih tečejo kolesa vozil: kolesa udarjajo ob tračnice, po tračnicah; razdalja med tračnicama / tramvajske, železniške tračnice 2. posebno oblikovan nosilec, po katerem kaj drsi, se premika: tračnice avtomobilskega sedeža; tračnice za zavese ♪
- tradícija -e ž (í) 1. kar se je ustalilo v življenju kake skupnosti s prenašanjem iz roda v rod; navada, običaj: tukaj je tradicija, da na ta dan kurijo kresove; ohranjati, spoštovati tradicije; delati kaj iz tradicije; predati posestvo prvemu sinu zaradi tradicije; prenehati s kako tradicijo; družinske, narodne tradicije / po tradiciji obdarovati kolednike // ed. skupek tega: nadaljevati, spoštovati družinsko tradicijo; zavrgli so tradicijo in začeli živeti po svoje; kmečko življenje je bilo polno tradicije 2. navadno s prilastkom kar se je uveljavilo, doseglo na področju kake dejavnosti med njenim daljšim obstajanjem, izročilo: zanemariti pedagoško tradicijo; pesnik izhaja iz domače pesniške tradicije; prikazati kako delo kot nadaljevanje slovenske slovstvene tradicije // uveljavljena, dalj časa trajajoča dejavnost: za kraj je značilna kovaška tradicija; iz ohranjenih drobcev je mogoče
sklepati na pismeno tradicijo; pospeševati domačo tiskarsko tradicijo / festival je še brez tradicije, nima tradicije še ni uveljavljen, še ne obstaja dolgo; tu je doma gledališka tradicija se že dolgo ukvarjajo z uprizarjanjem gledaliških del; imajo tradicijo v knjigotrštvu se že dolgo ukvarjajo s knjigotrštvom 3. nav. mn., publ. vrednota, dosežek: gojiti revolucionarne tradicije; biti predan ljudstvu in njegovim svetlim tradicijam; razvijanje tradicij narodnoosvobodilnega boja ● knjiž., redko tradicija dopolnjuje svetopisemsko sporočilo (ustno) izročilo ♪
- tradícijski -a -o prid. (í) nanašajoč se na tradicijo: tradicijski duhovni svet; tradicijski vplivi / narediti kaj iz tradicijskega čuta ◊ jur. tradicijska listina listina, katere izročitev drugemu velja kot izročitev stvari same ♪
- tradicionalíst -a m (ȋ) kdor vztraja pri starem, uveljavljenem načinu na kakem področju dejavnosti, življenja: upirati se tradicionalistom; tradicionalisti v umetnosti; režiser tradicionalist; tradicionalisti in modernisti ♪
- tradicionálnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost tradicionalnega: tradicionalnost literature / redko pretrgati s tradicionalnostjo svoje dežele tradicijo ♪
- tradírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. jur. izročati: tradirati komu denar 2. zastar. predavati: tradirati rimsko pravo / tradirati zgodbo pripovedovati ♪
- trafíka -e ž (ȋ) prodajalna tobačnih izdelkov, časopisov: odpreti trafiko; kupiti cigarete v trafiki ♪
- trafikánt -a m (ā á) lastnik trafike ali prodajalec v njej: trafikant in drogerist ♪
- trafikántka -e ž (ā) ženska oblika od trafikant: zmeraj kupuje časopis pri isti trafikantki ♪
- tráfopostája -e ž (ȃ-ȃ) žarg., elektr. transformatorska postaja: zgraditi novo trafopostajo ♪
- trágičnost -i ž (á) značilnost tragičnega: tragičnost junaka / tragičnost življenja ♪
- trágik -a m (á) kdor piše tragedije; traged: grški tragiki ♪
- trágika -e ž (á) kar vzbuja sočutje, žalost: njegovo življenje je polno tragike; zgodba je prežeta s tragiko; osebna tragika / ekspr.: tragika revolucionarja tragična usoda; tragika življenja tragičnost ♪
- trágikómičnost -i ž (ȃ-ọ́) lastnost, značilnost tragikomičnega: v igri prevladuje tragikomičnost / tragikomičnost dogodka ♪
- trágiški -a -o prid. (á) knjiž. nanašajoč se na tragike ali tragiko: tragiška poezija / tragiški konec tragičen ♪
- trahít -a m (ȋ) petr. bela ali svetlo siva predornina, navadno zrnata: plasti trahita; trahit in andezit ♪
- trahóm -a m (ọ̑) med. virusno vnetje očesne veznice, egiptovska očesna bolezen: preprečevati trahom; oslepeti zaradi trahoma ♪
- trahomáš -a m (á) žarg., med. trahomski bolnik: odstotek trahomašev ♪
- trahómski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na trahom: trahomska kužnost / trahomski bolniki ♪
- trájati -am nedov. (ȃ) 1. s prislovnim določilom biti, obstajati v času, ki ga izraža določilo: pogajanja so trajala ves mesec; proslavljanje je trajalo tri dni; predstava ne traja dolgo; koliko časa je trajalo premirje / pouk se začne ob osmih in traja do enih; njuno prijateljstvo je trajalo do pozne starosti 2. biti, dogajati se, potekati brez prekinitve, nehanja: nobena stvar ne traja večno / bolezen kar traja; suša traja dalje / čim dalj je trajal boj, tem hujši je bil; pogovori še trajajo / ekspr. taka zamera traja dolgo traja ● redko ti čevlji trajajo se ohranjajo; so trpežni; redko ta pričeska dolgo traja je obstojna ◊ lingv. dejanje traja ali se ponavlja trajajóč -a -e: več let trajajoča okupacija; le trenutek trajajoče razburjenje ♪
- trájna -e ž (ȃ) pog. kodranje s toploto, kemičnimi sredstvi; ondulacija: preparati za trajno; nega las po trajni ∙ žarg., friz. hladna trajna hladna ondulacija // kodravost las po takem kodranju: trajna je hitro spustila; rahla, sveža trajna / dati si delati trajno ♪
- trájnica -e ž (ȃ) rastlina, ki raste, cveti več let: posaditi na vrt trajnice; presajanje trajnic; narcise, spominčice in druge trajnice ♦ bot. zelnata trajnica rastlina, pri kateri ob koncu vegetacijske dobe odmrejo nadzemni deli ♪
- trájnik -a m (ȃ) lingv. trajni glagol: nesestavljeni trajnik ♪
- trájnost -i ž (ā) značilnost česa glede na to, koliko časa lahko obstaja, je uporabno: povečati trajnost avtomobilov; ugotavljati trajnost mleka // značilnost trajnega: zagovarjati trajnost izobraževanja / priporočati barve zaradi trajnosti obstojnosti ♪
86.484 86.509 86.534 86.559 86.584 86.609 86.634 86.659 86.684 86.709