Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (8.576-8.600)



  1.      drêkec  -kca m (ē) manjšalnica od drek: na ogledalu je bilo polno mušjih drekcev / ekspr. ne razburjaj se za tak drekec
  2.      drekobŕbec  -bca m () 1. govnač, govnobrbec: drekobrbec se je preril skozi govno; rijejo po blatu kakor drekobrbci 2. nizko neprijeten, zoprn človek: spet se je vtaknil vmes ta drekobrbec / kot psovka molči, drekobrbec
  3.      drémalica  -e ž (ẹ́) nar. zgodnja pomladanska rastlina z belimi cveti zvončaste oblike; zvonček
  4.      dremálo  -a s (á) ekspr. kdor (rad) dremlje: spat pojdi, dremalo
  5.      drémanje  tudi dremánje -a s (ẹ́; ) glagolnik od dremati: zbuditi se iz dremanja
  6.      drémati  -ljem, in drémati tudi dremáti -am nedov. (ẹ́; ẹ́ á ẹ́) 1. biti v stanju med budnostjo in spanjem: oče dremlje; v vlaku je vso pot dremal; dremala je z napol zaprtimi očmi / šel je malo dremat; s smiselnim osebkom v dajalniku: začelo se mu je dremati; komur se dremlje, naj gre spat; pren., pesn. hiše so tiho dremale; nad pokrajino dremlje težek, oblačen dan 2. ekspr. biti prisoten, a nedejaven: strasti so ves čas le dremale v njem; v tem človeku je dremala neka strašna odločnost dremáje: dremaje se pogovarjati; še napol dremaje nam je odprl dremajóč -a -e: dremajoči čuti; dremajoči sopotniki so se prebudili
  7.      dremàv  -áva -o prid. ( á) ki se mu dremlje: po prečuti noči je bila čudno dremava; v službo je odšel še ves dremav zaspan / dremave oči / dremava melodija ki povzroča željo, potrebo po spanju; pren. dremava luč; zvonec je presunljivo zvonil v dremavo noč dremávo prisl.: dremavo pripovedovati
  8.      dremávec  tudi drémavec -vca m (; ẹ́) 1. ekspr. kdor dremlje: govoril je tako glasno, da je zdramil celo dremavce v zadnjih vrstah 2. star. dremavica: planiti iz dremavca / na gorki peči se ga je lotil dremavec
  9.      dremávh  -a m () ekspr. kdor (rad) dremlje
  10.      dremávhati  -am nedov. () ekspr. zadovoljno dremati: stražarji so dremavhali v toplem bunkerju
  11.      dremávica  -e ž () stanje med budnostjo in spanjem: prebuditi se, predramiti se iz dremavice; pogrezati se v dremavico // želja, potreba po spanju: dremavica se me loteva, polašča; dremavica ga je premagala
  12.      dremávičen  -čna -o prid. () tak kot v dremavici: dremavičen sen
  13.      dremávka  -e ž () nar. zgodnja pomladanska rastlina z belimi cveti zvončaste oblike; zvonček
  14.      dremávost  -i ž (á) dremavica: zbuditi se iz dremavosti; glasba ga je zazibala v prijetno dremavost / vsa dremavost ga je minila; pren. politična dremavost
  15.      drémec  -mca m (ẹ̄) star. dremavica: v dremcu poslušati
  16.      drémež  -a m (ẹ̑) 1. stanje med budnostjo in spanjem: prebudil se je iz jutranjega dremeža; nihal je med dremežem in budnostjo; prijeten, rahel dremež; pren. zbuditi se iz gospodarskega dremeža // želja, potreba po spanju: dremež se me polašča; otresti se mučnega dremeža 2. slabš. počasen, neroden človek: kaj pa še čakaš in stojiš, dremež
  17.      dremljív  -a -o prid. ( í) redko dremav: dremljivi otroci
  18.      dremolés  -a m (ẹ̑) nar. grm s suličastimi listi, belimi cveti v socvetjih in črnimi jagodami; kalina
  19.      dremôta  -e ž (ó) 1. knjiž. dremavica: prebuditi se iz težke dremote; biti pogreznjen v dremoto / dremota se ga je polastila 2. knjiž., redko mrak, temačnost: dremota je legla na pokrajino
  20.      dremôtec  -tca m (ō) redko dremavica: pogreznil se je v živčen dremotec
  21.      dremôten  -tna -o prid. (ó) 1. raba peša ki čuti željo, potrebo po spanju: dremoten bolnik; bil je zelo dremoten / dremoten pogled; pren., knjiž. dremotne misli // knjiž. ki povzroča željo, potrebo po spanju: čemeren in dremoten dan; dremotna uspavanka; dremotno šumenje gozdov 2. knjiž. mračen, temačen: dremoten gozd; v dremotni kavarni je bilo samo še nekaj gostov / dremotna svetloba dremôtno prisl.: svetilka je dremotno gorela; dremotno pripovedovati; dremotno razsvetljeno mesto
  22.      dremôtica  in dremótica -e ž (ō; ọ̑) knjiž. dremavica: pogrezniti se v dremotico; biti v nemirni dremotici / prižgal je cigareto, da bi premagal dremotico
  23.      dremôtičen  in dremótičen -čna -o prid. (ó; ọ̄) 1. nanašajoč se na dremotico: bil je še ves dremotičen / dremotična otopelost 2. redko mračen, temačen: dremotične sence
  24.      dremôtnost  -i ž (ó) dremavica: prebudila se je iz dremotnosti / do kraja se je otresel dremotnosti; pren., knjiž. dremotnost misli
  25.      dremúckati  -am nedov. () ekspr. lahno dremati: ded je vso zimo dremuckal na peči; leno je dremuckala na soncu; dremuckal je kakor maček; s smiselnim osebkom v dajalniku malo se mi dremucka

   8.451 8.476 8.501 8.526 8.551 8.576 8.601 8.626 8.651 8.676  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA