Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (85.734-85.758)



  1.      šupljína  -e ž (í) zastar. votlina: padel je v šupljino / nosna šupljina
  2.      šús  -a m () 1. nižje pog. izstrelitev krogle, naboja; strel: šus v glavo, nogo / šus ga je samo oplazil 2. žarg. negativna ocena (v šoli): dati, dobiti šus; ima dva šusa 3. nižje pog. nepremišljen, neuglajen človek: kako moreš biti tak šus ● žarg., šport. peljal je šus spustil se je naravnost po strmini navzdol
  3.      šúšlja  -e ž () lov. piščalka za klicanje gozdnih jerebov: klicati s šušljo
  4.      šušljáti  -ám nedov.) 1. nav. 3. os., ekspr. skrivaj govoriti, pripovedovati, zlasti kaj neprijetnega: ljudje že nekaj šušljajo; šušljali so si, da je poneverjal; brezoseb. o njem se je marsikaj šušljalo // redko šepetati: šušljati komu na uho 2. izgovarjati glasove č, ž, š namesto c, z, s; šešljati: kadar se razburi, močno šušlja 3. ekspr. šumeti, šelesteti: v vrhovih dreves je šušljal veter / listi papirja so šušljali šušljajóč -a -e: šušljajoči glasovi
  5.      šušmár  -ja m (á) nav. slabš. 1. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo: ni dramatik, ampak navaden šušmar; pri tem delu se je pokazal kot pravi šušmar 2. kdor opravlja navadno obrtniška dela brez dovoljenja: hišo je gradil s šušmarji; obrtniki in šušmarji
  6.      šušmáriti  -im nedov.) nav. slabš. 1. nestrokovno, površno opravljati kako delo: šušmaril je v pravdnih zadevah 2. opravljati navadno obrtniška dela brez dovoljenja: po delu v avtomehanični delavnici tudi šušmari
  7.      šušmárka  -e ž (á) ženska oblika od šušmar: šušmarka je, ne pa umetnica / šušmarki so prepovedali delo
  8.      šušmárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na šušmarje ali šušmarstvo: šušmarsko pisanje, zdravljenje / šušmarski prevod / s šušmarskim delom dobro zasluži šušmársko prisl.: naloge se je lotil prav šušmarsko
  9.      šušmárstvo  -a s () nav. slabš. 1. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: zdravniki so mu očitali šušmarstvo 2. opravljanje navadno obrtniških del brez dovoljenja: preprečevati šušmarstvo
  10.      šušnjáti  -ám nedov.) redko izgovarjati glasove č, ž, š namesto c, z, s; šešljati: otrok šušnja
  11.      šúštar  -ja m () 1. nižje pog. čevljar: učiti se za šuštarja 2. nar. žuželka z enim parom rdeče-črnih kril; rdeči škratec: na deblu lipe je bila gruča šuštarjev ● žarg., igr. biti šuštar pri nekaterih igrah s kartami igralec, ki pri igri ne doseže nobene točke, zmage
  12.      šúštarski  -a -o prid. () nižje pog. čevljarski: šuštarski stolček ♦ etn. šuštarska polka polka, pri kateri se v prvem delu posnema delo čevljarja; tur. šuštarski dan tradicionalna zabavna prireditev s čevljarskim sejmom v Tržiču
  13.      šúta  -e ž (ú) nar. dolenjsko drobno kamenje za nasipanje: navoziti šuto na cesto; kup šute
  14.      šútast  -a -o prid. (ú) nar. zahodno omejen, neumen: imel je šutasto ženo
  15.      šváb  -a m () 1. slabš. Nemec, zlasti kot okupatorski vojak: streljali so na švabe 2. zool. ščurku podobna žuželka, ki živi v hišah, Blatella germanica: v shrambi so se zaredili švabi
  16.      švabaríja  -e ž () slabš. Nemci, zlasti kot okupatorski vojaki: tu se je zbralo veliko švabarije
  17.      švabobránski  -a -o prid. () slabš. domobranski: švabobranska zaseda
  18.      švábski  -a -o prid. () slabš. nemški: skozi vas je šla švabska patrulja; švabsko taborišče
  19.      švábščina  -e ž () slabš. nemški jezik, nemščina: pogovarjala sta se v švabščini
  20.      švadrón  -a m (ọ̑) star. eskadron: švadron huzarjev
  21.      švadronírati  -am nedov. () zastar. bahati se, širokoustiti se: v družbi rad švadronira
  22.      švapáti  -ám nedov.) lingv. izgovarjati dvoustnični v namesto nekdanjega trdega l pred srednjimi in zadnjimi samoglasniki: na Gorenjskem švapajo
  23.      švícar  -ja m () vojak švicarske garde
  24.      švícarski  -a -o prid. () nanašajoč se na Švicarje ali Švico: švicarski hribi / kupil je švicarsko uro / švicarska garda iz švicarskih vojakov sestavljena papeževa telesna straža v Vatikanušah. švicarski sistem sistem tekmovanja, po katerem igrajo med seboj igralci s (približno) enakim številom točk
  25.      švígašvága  -e in -a m (-á) ekspr. kdor zaradi koristi prilagaja svoje ravnanje, prepričanje trenutnim razmeram: bil je navaden švigašvaga

   85.609 85.634 85.659 85.684 85.709 85.734 85.759 85.784 85.809 85.834  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA