Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (85.559-85.583)



  1.      štandard  življenjska raven gl. standard
  2.      štánga  -e ž () nižje pog. železna palica, drog: delati s štango luknje v zemljo; odriniti splav z dolgo štango / štanga za stepanje preprog; štanga pri moškem kolesu ● pog. držati komu štango ščititi ga, podpirati ga pri njegovem navadno negativnem delovanju, ravnanju; nar. pripeti vola k štangi k ojesu; star. kupiti štango tobaka paličico zvitega tobaka za žvečenje
  3.      štànt  štánta m ( á) 1. nižje pog. stojnica: postaviti štant; kupiti, prodajati na štantu / lectarski štant 2. nar. del kozolca med dvema stebroma; okno: kozolec s štirimi štanti ● star. dati, vzeti kmetijo v štant v najem; žarg., lov. čakati gamsa na štantu na čakališču; star. biti v štantu pri kom stanovati v tuji, najeti hiši
  4.      štántar  -ja m () nižje pog. prodajalec na stojnici: kupiti pri štantarju
  5.      štápa  -e ž (á) nar. gorenjsko stopnica: iti po štapah v klet // stopnici podoben del pri leseni ograji, plotu, namenjen za prehod ljudi: stopiti na štapo
  6.      štátljiv  -a -o prid. () nar., navadno v zvezi s konj neubogljiv, trmast pri vodenju: kupil je štatljivega konja
  7.      štibál  -a m () nav. mn., star. zgornji del škornja; golenica: korobač je vtaknil za štibale; nagubani, visoki štibali // škorenj: novi štibali
  8.      štibála  -e ž () nav. mn., star. zgornji del škornja; golenica: potegniti pismo izza štibale; nosil je škornje s štibalami do kolen // škorenj: stare štibale
  9.      štíbla  -e ž () nižje pog. steblo: porezati štible; suha štibla / krompirjeve štible
  10.      štíbra  -e ž () 1. v fevdalizmu podložniška denarna dajatev zemljiškemu gospodu: kmetje so plačevali visoke štibre in druge dajatve 2. star. davek: plačevati štibro
  11.      štífta  -e ž () star. ustanova, zlasti cerkev, samostan: svoje premoženje je namenil za štifto / Nova Štifta pri Ribnici
  12.      štíftar  -ja m () zlasti v 16. stoletju pripadnik verske sekte, ki se zavzema za ustanavljanje cerkev, samostanov in med zamaknjenjem pleše, skače: preganjanje štiftarjev
  13.      štíftarstvo  -a s () zlasti v 16. stoletju verska sekta, katere pripadniki se zavzemajo za ustanavljanje cerkev, samostanov in med zamaknjenjem plešejo, skačejo: pojav štiftarstva
  14.      štìh  štíha m ( í) 1. nižje pog. vbod (pri šivanju, vezenju): delati neenakomerne, velike štihe 2. žarg., igr. skupek kart, ki jih vsak igralec po enkrat izigra in jih vzame igralec z najmočnejšo karto; vzetek: prvi štih bo moj; nima še niti enega štiha
  15.      štíharica  -e ž () pog. lopata s koničastim ali ravnim listom za rezanje in obračanje zemlje; rezača: motika in štiharica / lopata štiharica
  16.      štíhati  -am nedov. (í) pog. z lopato rezati in obračati zemljo: vse popoldne je štihal na vrtu; štihati in grabiti; prim. lopatiti
  17.      štíja  medm. () nar., klic volu nazaj: štija, štija, je kričal
  18.      štíkati  -am nedov. (í) nižje pog. vesti vezem: sestra rada štika; štikati s prejico, z volno štíkan -a -o: obleka s štikanim ovratnikom
  19.      štílarica  tudi štílerica -e ž () žarg., voj. ročna bomba nemške izdelave z držajem: vreči štilarico
  20.      štíma  -e ž (í) nižje pog. glas: imeti nizko, visoko štimo / ta pa ima štimo glasno govori; lepo poje
  21.      štimánost  -i ž (á) star. domišljavost, prevzetnost: njegova štimanost jo je zelo motila
  22.      štímati  -am nedov. () nižje pog. pripravljati: štimati otroke za v šolo / v kuhinji je štimala večerjo ∙ nižje pog. kaj pa štimaš urejuješ, pripravljaš; nižje pog. tu nekaj ne štima ni v redu, se ne ujema štímati se 1. živeti, imeti se: kako se kaj štimate 2. lepo, skrbno se oblačiti: kako se ta ženska štima
  23.      štimáti  -ám nedov.) star. ceniti: vprašaj ga, koliko štima konja / tega človeka vsi štimajo; zelo visoko se štima ∙ star. že dolgo štima sosedovo hčer ima rad, ljubi; star. jaz štimam, da ni pošten mislim štimáti se biti domišljav, prevzeten: kaj se pa tako štimaš štimán -a -o: ne bodi tako štiman; glej ga, kako je štiman; prisl.: štimano se držati, hoditi
  24.      štímunga  -e ž (í) pog. razpoloženje, ozračje: slaba novica je pokvarila praznično, veselo štimungo / v vsaki družbi je znal ustvariti štimungo dobro razpoloženje / s to tehniko je slikarju uspelo doseči tipično spomladansko štimungo; otožna štimunga drame, pesmi občutje
  25.      štirák  -a m (á) nekdaj avstrijski novec za štiri krajcarje: odprl je mošnjo in mu dal dva štiraka

   85.434 85.459 85.484 85.509 85.534 85.559 85.584 85.609 85.634 85.659  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA