Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
e (85.284-85.308)
- škrícast -a -o prid. (ȋ) 1. ki ima škrice: škricast suknjič 2. star. gosposki, gizdalinski: škricaste hlače; škricasto oblačenje ♪
- škrícman -a m (ȋ) zastar. gosposki človek, meščan: takle škricman me ne bo prepričal ♪
- škrícovski -a -o prid. (ȋ) zastar. gosposki, gizdalinski: nosi klobuk in škricovske čevlje ♪
- škríl -a [iu̯ tudi il] m (ȋ) nar. skril ž: hlev je bil pokrit s škrili / vrtati v škril skrilavec ♪
- škríl -í [iu̯ tudi il] ž (ȋ) nar. skril ž: v tem kraju je še nekaj hiš, pokritih s škrilmi / apnenec in škril skrilavec ♪
- škríla -e ž (í) nar. skril ž: stare kmečke hiše, pokrite s škrilami / s škrilami tlakovano kraško dvorišče s kamnitimi ploščami ♪
- škrílast -a -o prid. (í) nar. skrilast: škrilaste plošče / škrilaste strehe strehe, pokrite s skrilmi ♪
- škrílav -a -o prid. (í) nar. skrilast: škrilave plošče ♪
- škrílnat -a -o prid. (ȋ) nar. skrilast: škrilnate plošče / škrilnata streha streha, pokrita s skrilmi ♪
- škrínja -e ž (í) nar. skrinja: spraviti kaj v škrinjo / imel je polno škrinjo zlatnikov ♪
- škrínjica -e ž (í) nar. skrinjica: vzeti pismo iz škrinjice ∙ nar. nastaviti škrinjico past za polhe ♪
- škríp -a m (ȋ) škripanje: prebudil ga je škrip vrat; škrip stopnic, zavor / zdrzniti se ob vsakem škripu ♦ obrt. čevlji na škrip nekdaj čevlji z usnjenim vložkom med podplatom in notranjikom, ki pri hoji povzroča škripanje ♪
- škríp medm. (ȋ) izraža kratek, visok glas pri trenju, drgnjenju: škrip, škrip, škrip, je bilo slišati s stopnic / škrip škrap ♪
- škrípa -e ž (í) slabš. škripajoče, slabo vozilo: voziti se s staro škripo ∙ slabš. ali ta škripa sploh še melje mlin, mlinček ♪
- škripáč -a m (á) star. godalec, zlasti violinist: škripač je potegnil z lokom po strunah // godec, muzikant: eden od škripačev je igral na harmoniko ♪
- škrípati tudi škripáti -ljem in -am, in škrípati -ljem in -am nedov. (í á í; í) 1. zaradi trenja, drgnjenja dajati kratke, visoke glasove: da pod ne bi škripal, si je sezul čevlje; tako se premetava, da škriplje postelja; vrata, zavore neprijetno škripljejo / čevlji, podplati mu pri hoji škripljejo / pesek, sneg škriplje; brezoseb. sneg je bil tako trd, da je škripalo pod nogami // s trenjem, drgnjenjem povzročati kratke, visoke glasove: ne škriplji s peresom; med spanjem škriplje z zobmi / v travi so škripali murni 2. ekspr. škripajoč se premikati: star tramvaj je škripal po ozki ulici 3. slabš. igrati, zlasti na violino: škripal je vedno isto melodijo / škripati na violino 4. ekspr. ne potekati gladko, brez zastojev, težav: preskrba zadnje čase škriplje / v gradbeništvu že dalj časa škriplje so velike težave; v njunem zakonu nekaj škriplje zakonca se ne razumeta dobro
5. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: kar škripal je (z zobmi) od jeze, ogorčenja, zavisti ● ekspr. pozimi, ko je vse škripalo, so se volkovi večkrat približali vasi ko je bilo zelo mrzlo; ekspr. bil je tiho, sam pri sebi pa je škripal z zobmi se je zelo jezil; ekspr. vsaj molči, je škripal jezno govoril ◊ lov. divji petelin škriplje poje zaključni del svojega speva; brusi škripáje: dvigalo se je škripaje ustavilo škripajóč -a -e: škripajoč so se odprla vrata; škripajoče kolo ∙ ekspr. škripajoč mraz hud, velik ♪
- škrípav -a -o in škripàv -áva -o prid. (í; ȁ á) ki škriplje: škripave stopnice; odpreti škripava vrata / ekspr. tehnično škripava komedija pomanjkljiva ♪
- škripávka -e ž (ȃ) zool. nazobčan rob levega sprednjega krila nekaterih žuželk za proizvajanje zvokov ♪
- škrípniti -em dov. (í ȋ) 1. zaradi trenja, drgnjenja dati kratek, visok glas: zapah je škripnil in vrata so se odprla; brezoseb. v ključavnici je škripnilo // s trenjem, drgnjenjem povzročiti kratek, visok glas: nehote je škripnil z zobmi 2. nizko umreti: lansko zimo je škripnil ♪
- škripòt -ôta m (ȍ ó) knjiž. škripanje: škripot vrat ♪
- škrjánčar -ja m (ȃ) zool. najhitrejša ptica ujeda, ki lovi zlasti manjše ptice, Falco subbuteo: škrjančar kroži po zraku ♪
- škrjánčji -a -e prid. (á) nanašajoč se na škrjance: škrjančja krila / škrjančje petje ♪
- škrjánka -e ž (á) samica škrjanca: škrjanka vali ♪
- škŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) redko škrtniti: vrata so škrknila / veja je škrknila pod nogami ♪
- škŕl -a [ru̯ tudi rl] m (r̄) nar. skril ž: v teh krajih so hiše pokrivali s slamo, le redko s škrli / dvigniti škrl s tal kamnito ploščo ♪
85.159 85.184 85.209 85.234 85.259 85.284 85.309 85.334 85.359 85.384