Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (85.109-85.133)


  1.      širòk  -ôka -o prid., šírši stil. šírji (ȍ ó) 1. ki ima med najbližjima koncema glede na dolžino razmeroma veliko razsežnost, ant. ozek: rastlina s širokimi listi; obleka s širokim pasom / klobuk s širokimi krajci; široka cesta / med oknom in mizo je širok prostor; široka luknja / širok obraz / široki presledki // ki ima razmeroma velik obseg: širok prsni koš; široka ramena / je široka čez boke // ki ohlapno stoji na telesu: široke hlače; rokavi so široki; nosi široko krilo 2. z izrazom količine ki izraža razsežnost med najbližjima koncema: dva prsta širok rob; trak je širok tri centimetre 3. ki ima veliko razsežnost a) glede na začetno in končno mejo: izognil se mu je v širokem loku b) glede na površino: široka mreža osnovnih šol; široke vojaške operacije; široko območje mesta / ekspr. široki svet / publ. osvojiti široko tržišče c) glede na število udeležencev: gibanje je imelo široko podporo; publ. za to se zanima široka javnost veliko ljudi, državljani, občani; ekspr. najširše ljudske množice / uvoz blaga za široko porabo č) glede na število sestavin, delov: širok gledališki repertoar; ekspr. trgovina s široko izbiro blaga veliko / publ. sodelovanje med državama je dobilo širok obseg d) glede na problematiko, vsebino: predmet obče pedagogike je širok; bil je deležen široke izobrazbe; ekspr. človek s širokim obzorjem; njegovo delovno področje je zelo široko / široki pomenski izrazi / publ.: dane so široke možnosti za razvoj; dobili so široka pooblastila 4. nav. ekspr. ki pri presojanju, vrednotenju upošteva več kriterijev, ki zajemajo pojav čim bolj v celoti: bil je širok človek; v estetskih ocenah je zelo širok / cenili so njegovo široko gledanje na stvari; široko pojmovanje kulturnih vrednot / široka svetovljanska miselnost ● poklic širokega profila poklic večje zahtevnostne stopnje, za katerega je potrebno daljše strokovno izobraževanje; ekspr. rad ima njen široki smeh smeh, ki izraža veliko zadovoljstvo, sproščenost; precej glasen; pog., ekspr. je širši kot daljši zelo debel; knjiž. osrednji lik romana je široka ruska duša dober, občutljiv človek, ki odkrito izraža svoja čustva; nizko postala je široka z njim noseča ◊ film. široko platno filmsko platno, katerega širina je precej večja kot višina; lingv. široki samoglasnik sredinski samoglasnik nižje lege; mont. široko čelo čelo, pri katerem je stena odkopnega prostora dolga; tekst. široke statve statve za tkanje širokih tkanin; vet. široka lisa konjska lisa, ki obsega ves nosni greben; zool. široka trakulja; žel. široki tir tir z več kot 1.435 mm razdalje med notranjima robovoma tirnic širôko prisl.: vrata so se široko odprla; široko se smeje, zeha; gledati s široko odprtimi očmi; široko rabljene besede; široko razgledan človek; znan široko po svetu ♦ muz. široko označba za hitrost izvajanja largo širôki -a -o sam.: široki bodo težko zlezli skozi odprtino; na široko odpreti okna; pripoveduje na dolgo in široko zelo obširno, s številnimi podrobnostmi; na široko se je razpisal o problemu; prim. širši ♪
  2.      širóko  -a m (ọ̑) meteor. južni ali jugovzhodni veter v Sredozemlju, ko je tam področje nizkega zračnega pritiska: začel je pihati široko ♪
  3.      široko...  prvi del zloženk nanašajoč se na širok: širokobok, širokohlačen, širokokrajnik, širokolisten; širokopotezen, širokoprofilen, širokosrčnost ♪
  4.      širokobók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima široke boke: širokoboka ženska ♪
  5.      širokoglàv  in širokogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima široko glavo: širokoglav fant / širokoglav žebelj ♪
  6.      širokogrúdnost  -i ž (ú) knjiž., ekspr. širokosrčnost: s širokogrudnostjo si je pridobil naklonjenost sodelavcev ♪
  7.      širokohláčnik  -a m (ȃ) ekspr. kdor nosi široke hlače: smejal se je bosemu širokohlačniku ♪
  8.      širokokljún  -a -o prid. (ȗ ū) ki ima širok kljun: širokokljune ptice ♪
  9.      širokokrájnik  -a m (ȃ) ekspr. klobuk s širokimi krajci, krajevci: potisnil si je širokokrajnik na oči ♪
  10.      širokokrák  in širokokràk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á) ekspr. ki ima široko razmaknjene noge: bil je tršat in širokokrak človek ♪
  11.      širokokríl  -a -o prid. (ȋ ȋ) 1. ki ima široka krila, široke peruti: širokokrili ptiči 2. ki ima široko krilo: širokokrila obleka ♪
  12.      širokolíst  -a -o prid. (ȋ ȋ) širokolisten: širokoliste rastline ♪
  13.      širokolístnat  -a -o prid. (ȋ) širokolisten: širokolistnato drevo ♪
  14.      širokonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima široko razmaknjene noge: širokonoga žival ♪
  15.      širokonós  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) zool., v zvezi širokonose opice opice s širokim nosnim pretinom, ki živijo v Južni Ameriki, Platyrrhina ♪
  16.      širokopŕs  -a -o prid. (ȓ r̄) ki ima širok prsni koš: bil je širokoprs in močen človek ♪
  17.      širokosŕčnost  -i ž (ȓ) lastnost, značilnost širokosrčnega človeka: znan je bil po dobroti in širokosrčnosti ♪
  18.      širokóst  tudi širôkost -i ž (ọ̑; ó) knjiž. širina: izmeriti širokost predmeta / širokost in skrivnost človeškega življenja ♪
  19.      širokoúst  -a -o prid. (ȗ ū) ekspr. ki ima široka, velika usta: širokoust obraz ♪
  20.      širokoústiti  -im nedov. (ú ȗ) ekspr. hvalisavo, bahavo govoriti: širokoustiti o čem; lažnivo širokoustiti širokoústiti se hvaliti se, bahati se: ne verjemi mu vsega, rad se širokousti; širokoustiti se z uspehi ♪
  21.      širokoústnost  -i ž (ú) ekspr. hvalisavost, bahavost: poznali so ga po širokoustnosti ♪
  22.      šírom  prisl. (ȋ) knjiž. (na) široko: otroci imajo oči širom odprte / širom okrog so raztresene vasice; brigade delajo širom po domovini ♪
  23.      šírom  predl. (ȋ) neustalj., z rodilnikom (na) široko po: zaradi znanja je slaven širom države ♪
  24.      šíroma  prisl. (ȋ) knjiž. (na) široko: stopil je k oknu in ga široma odprl / ima poslovne zveze široma po svetu ♪
  25.      šírši  -a -e prid. (ȋ) 1. primernik od širok: cesta je od križišča naprej še širša / njegovo gledanje je veliko širše od tvojega 2. ki ima sorazmerno velik obseg, veliko površino: kraji širšega okoliša; publ. poznavalec razmer v širšem prostoru / širša in ožja domovina / beseda ljubezen v širšem smislu pomeni čustvo naklonjenosti sploh // ki obsega sorazmerno dosti ljudi: razpravljati v širšem krogu; širši javnosti še neznan umetnik / vprašanje širšega pomena ♪

   84.984 85.009 85.034 85.059 85.084 85.109 85.134 85.159 85.184 85.209  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA