Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
e (85.034-85.058)
- ščitonóša -e tudi -a m (ọ̄) nekdaj plemičev služabnik, spremljevalec, ki nosi ščit z grbom: biti ščitonoša ♪
- ščítovka -e ž (ȋ) vrtn. sobna rastlina z velikimi suličastimi listi, Aspidistra elatior ♪
- ščúka -e ž (ú) 1. sladkovodna roparska riba z velikim, račjemu kljunu podobnim gobcem: loviti ščuke; krapi, postrvi in ščuke; biti hiter kot ščuka / za večerjo je bila ščuka v omaki ♦ zool. morska ščuka do 1 m dolga, v obalnem pasu živeča morska roparska riba, Sphyraena sphyraena 2. ekspr. kdor svoj (družbeni) položaj brezobzirno izrablja v svojo korist: ni se dobro zameriti ščukam / politične ščuke ♪
- ščúkast -a -o prid. (ú) ekspr. tak kot pri ščuki: ščukasta glava ♦ vet. ščukasto zobovje zobovje pri konju, psu, pri katerem sekalci spodnje čeljusti segajo pred sekalce zgornje čeljusti ♪
- ščúkica -e ž (ú) manjšalnica od ščuka: uloviti ščukico; ščukice in ostriži ♪
- ščúkin -a -o (ȗ) pridevnik od ščuka: okusno ščukino meso ♪
- ščúrkast -a -o prid. (ú) ekspr. tak kot pri ščurku: ščurkasto gomazenje ♪
- ščúrkov -a -o prid. (ú) etn., v zvezi ščurkov skedenj pastirska igrača v obliki hišice iz leskovih paličic, znana na Tolminskem ♪
- ščuváč -a m (á) redko hujskač: obrekljivci in ščuvači ♪
- ščúvati -am tudi -újem nedov. (ú) povzročati, da postane kdo napadalen, popadljiv: ščuvati psa na neznanca // spodbujati k dejanjem, slabim, škodljivim za družbo; hujskati: sina je ščuvala k maščevanju; ščuvati ljudstvo proti vladi ščuvajóč -a -e: to je bil ščuvajoč govor ♪
- šíba -e ž (í) 1. daljša tanka, upogljiva veja, navadno brez stranskih vej: odrezati šibo; leskova, vrbova šiba; enoletna, muževna šiba; grm z dolgimi šibami; od strahu se trese kot šiba na vodi // taka veja, ločena od rastline: poganjati, švrkati vola s šibo; sveženj šib / pastirska šiba; šiba bajanica; košara iz šib / vezati trte s šibo 2. ekspr. udarec (s šibo): poznajo se mu sledovi šibe / obsodili so ga na dvesto šib 3. star., navadno s prilastkom velika nesreča, nadloga: povodenj je največja šiba za kmeta; strašna šiba prihaja nad nas / šiba božja jih je udarila, zadela 4. gospodinjska priprava iz tankih žic za stepanje beljakov, smetane; metlica: s šibo dobro zmešati smetano / šiba za sneg 5. obrt. vsaka od tankih kovinskih palic, ki podpirajo tkanino dežnika: dežnikar je zamenjal zlomljeno šibo ● ekspr. kadar je nagajal, je pela šiba je bil tepen s šibo; je bil tepen
sploh; ekspr. šiba novo mašo poje s strogo vzgojo se veliko doseže; nekdaj tek skozi šibe kazenski tek med dvema vrstama s šibo udarjajočih oseb ♪
- šíbast -a -o prid. (í) 1. podoben šibi: šibasti poganjki; dolge šibaste veje 2. ki ima šibe: šibasto grmovje ♪
- šíbati 1 -am nedov. (ȋ) 1. tepsti s šibo: hoteli so ga šibati, pa jim je ušel / neusmiljeno je šibal žival // knjiž. močno, ostro zadevati: dež ju je šibal v obraz / veter je šibal drevesa 2. nav. ekspr. ostro grajati: v člankih je šibal svoje nasprotnike / šibati napake, razmere / šibati z besedami, s pogledi šíban -a -o: biti šiban do krvi ♪
- šíbati 2 -am nedov. (ȋ) žarg. hiteti, drveti: kam šibaš / šibati z avtom ● žarg., muz. kitarist dobro šiba igra ♪
- šíbica 1 -e ž (í) manjšalnica od šiba: odrezati šibico; brezova šibica / s šibico privezati trto / jeklena šibica ♪
- šíbica 2 -e ž (ȋ) nav. mn., pog. vžigalica: prižgati cigareto s šibico; škatlica šibic / kupiti šibice ♪
- šibíka -e ž (í) žarg., teh. kovinska paličica, navadno lita: jeklena šibika / srebro v šibikah ♦ voj. šibika za čiščenje cevi pri brzostrelki, puški ♪
- šibína -e ž (í) star. šiba: odrezal je ravno šibino; leskova, vrbova šibina ♪
- šíbka -e ž (ȋ) žarg., teh. kovinska paličica, navadno lita: preprogo so pritrdili na stopnišče s šibkami iz medi / uliti jeklo v šibke ♪
- šíbkost -i ž (í) 1. lastnost, značilnost šibkega: njena šibkost je samo navidezna / mišična šibkost; telesna šibkost / značajska šibkost / šibkost režima / šibkost vina 2. knjiž. pomanjkljivost, slabost: opozarjati na šibkosti; odpravljati šibkosti v gospodarstvu ♪
- šíbnat -a -o prid. (ȋ) ki je iz šib: šibnat koš; šibnata metla; ograja je šibnata ♪
- šíbra -e ž (ȋ) svinčena kroglica za polnjenje nabojev: v nogo ga je zadelo nekaj šiber; zlitina za šibre; naboj s šibrami / lovci so streljali s šibrami; puška na šibre ● zastar. udaril je s krampom in od kamna je odletela šibra drobec, kos ◊ lov. naboj, napolnjen s šibrami deseticami; rib. šibra svinčena kroglica, s katero se pri lovu z ličinko obteži končni del vrvice ♪
- šíbrast -a -o prid. (ȋ) 1. podoben šibri: šibrasti drobci 2. ki je iz šiber: šibrasti izstrelki ♪
- šíbrovka -e ž (ȋ) puška za streljanje s šibrami: streljati s šibrovko ♪
- šifón -a m (ọ̑) fina bombažna tkanina v platneni vezavi: perilo iz šifona ♪
84.909 84.934 84.959 84.984 85.009 85.034 85.059 85.084 85.109 85.134