Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (84.809-84.833)


  1.      svinjárna  -e ž (ȃ) knjiž. kraj, prostor za vzrejo prašičev: ogledati si svinjarno ♪
  2.      svinjárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na svinjarje: svinjarsko delo / težko prenaša ta svinjarski jezik / ima več svinjarskih fotografij nespodobnih, opolzkih ♪
  3.      svinjáti  -ám nedov. (á ȃ) slabš. 1. mazati, onesnaževati: ne svinjaj tal / pes ji svinja po stanovanju / otroci svinjajo stene s svojimi čačkami / svinjati človeka jemati mu ugled, sramotiti ga 2. nespodobno, opolzko govoriti: moški radi svinjajo; pred otroki ne svinjaj // grdo, neprimerno ravnati s kom: ne boš več svinjal z ljudmi ♪
  4.      svínjica  -e ž (í) ekspr. manjšalnica od svinja: za pleme določene svinjice / ne bodi taka svinjica ♪
  5.      svínjka 1 -e ž (ȋ) etn., v zvezi svinjko biti otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili ♪
  6.      svínjka 2 -e ž (í) nar. vzhodno manjšalnica od svinja: enoletna svinjka ♪
  7.      svínjkati  -am in svínjkati se -am se nedov. (ȋ) etn. igrati svinjko: otroci so kurili ogenj in svinjkali ♪
  8.      svínjski  -a -o prid. (í) 1. nanašajoč se na svinje: svinjski rilec; svinjska glava, koža; svinjsko meso / svinjska mast; svinjsko usnje / svinjski paprikaš; svinjska pečenka, rižota; prekajena svinjska rebrca / svinjski hlev; svinjski pastir; svinjska krma 2. slabš. umazan: kako svinjske roke imaš / pri tako svinjskem delu mora imeti haljo // nespodoben, opolzek: poslušati svinjske šale; svinjsko govorjenje 3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: pritisnil je svinjski mraz; svinjska vročina ● ekspr. do njega je svinjski hudoben, zloben; ekspr. danes smo imeli svinjski dan naporen, težek; ekspr. imeti svinjsko srečo glede na neprijetne, neugodne okoliščine zelo veliko, nepričakovano; ekspr. že ves mesec je svinjsko vreme slabo, neugodno ◊ agr. svinjska kuhinja manjši prostor ob svinjaku, v katerem se pripravlja hrana za prašiče; bot. svinjska dušica strupena rastlina z velikimi lijakastimi cveti; navadni kristavec; svinjska reja lucerni podobna rastlina z rumenimi cveti v socvetju in ukrivljenimi stroki; srpasta meteljka; teh. svinjska noga drog za privzdigovanje, premikanje težkih bremen; vet. svinjska kuga prašičja kuga svínjsko prisl.: svinjsko se napiti; kovček je svinjsko težek; hiša je stala svinjsko veliko ♪
  9.      svínjstvo  -a s (ȋ) slabš. grdo, neprimerno dejanje ali ravnanje: odkrili so njegova svinjstva / piše prava svinjstva ♪
  10.      sviráč  -a m (á) zastar. godec, muzikant: svirači so igrali poskočne polke ♪
  11.      svirálka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) zastar. piščal: predramil ga je glas sviralk in bobnov ♪
  12.      svírati  -am nedov. (ȋ) 1. zastar. igrati (na glasbilo): vso noč je sviral na svatbi / svirati valček / svirati na piščal 2. pog., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: ne sviraj ga; spet ga svira ● star. tako boš plesala, kot bom jaz sviral tako boš delala, ravnala, kot bom jaz hotel sviráje: odšli so naprej, sviraje koračnico svirajóč -a -e: na piščal svirajoči pastir ♪
  13.      svirilíriti  -im nedov. (í ȋ) zastar. dvoriti, osvajati: znal je na poseben način sviriliriti ♪
  14.      svírka  -e ž (ȋ) zastar. piščal: igrati, piskati na svirko ♪
  15.      svísla  -sel s mn. (ȋ) nar. prekmursko svisli: dim se dviga skozi svisla ♪
  16.      svísli  -i ž mn. (ȋ) prostor, stavba za shranjevanje krme, slame, sena: spraviti seno na svisli; spali so na svislih ♪
  17.      svísniti  -em dov. (í ȋ) svistniti: puščica svisne mimo nje / svisniti z bičem ♪
  18.      svíst  -a m (ȋ) oster, sikajoč glas: slišal se je svist biča, kose / redko svist svilene obleke šumenje, šuštenje / puščica je s svistom letela mimo ♪
  19.      svístniti  -em dov. (í ȋ) dati oster, sikajoč glas: žica se je pretrgala in svistnila; brezoseb. od časa do časa je svistnilo // hitro se premakniti po zraku in pri tem dati tak glas: od nekod je svistnila puščica; svinčenka svistne mimo nje // s tankim predmetom zamahniti po zraku, da se sliši tak glas: svistniti z bičem; svistniti s sabljo po zraku ♪
  20.      svíšč 1 -a m (ȋ) oster, sikajoč glas: slišal se je svišč kose / puščica je s sviščem zletela mimo ♪
  21.      svíšč 2 -a m (ȋ) rastlina s posameznimi ali v socvetje združenimi, navadno modrimi zvončastimi cveti: svišč in rododendron ♦ bot. jesenski, pomladanski svišč; panonski svišč rastlina z jajčasto suličastimi listi in olistanim steblom, Gentiana pannonica ♪
  22.      svíšč 3 -a m (ȋ) min. zelo droben, naplavljen ali z vetrom nanesen pesek: s sviščem mešana prst / hoditi po svišču / naplavljeni svišč; puščavski svišč ◊ alp. sneg, ki ga nosi s seboj veter; sviž ♪
  23.      sviščáti  -ím nedov. (á í) dajati ostre, sikajoče glasove: suha trava je sviščala pod nogami // hitro se premikati po zraku in pri tem dajati take glasove: izstrelki so sviščali čez mesto / po zraku sviščijo strele // s tankim predmetom zamahovati po zraku, da se slišijo taki glasovi: sviščati z mečem sviščèč -éča -e: sviščeči glasovi; sviščeče sopenje ♪
  24.      svít  -a m (ȋ) 1. čas, ko prehaja noč v dan: zunaj je že svit / svit se dela svita se; knjiž. krenili so na pot, preden je napočil svit preden se je zdanilo; prvi svit / jutranji svit / pri označevanju časovnosti: ob svitu so se razšli; vstala je že pred svitom; s svitom je odpotoval 2. knjiž. svetloba, sij: bral je pri bledem svitu sveče; svit ognja / sprehajala sta se ob svitu lune; svit zvezd / ožarjen s svitom sreče 3. star. lesk: to blago ob pranju obdrži svoj svit; svit parketa / svit v očeh ♪
  25.      svíta  -e ž (ȋ) zastar. obleka, zlasti ženska: oblečena je bila v sivo svito ♪

   84.684 84.709 84.734 84.759 84.784 84.809 84.834 84.859 84.884 84.909  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA