Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
e (8.476-8.500) 
- dovtípnež -a m (ȋ) kdor (rad) dela, pripoveduje dovtipe: bil je vedno vesel in duhovit dovtipnež; je dovtipnež brez primere ♪
- dovzéten -tna -o prid., dovzétnejši (ẹ́ ẹ̄) navadno v zvezi z za 1. sposoben dojemati, občutiti: dovzeten za glasbo, za lepoto, za šale / za kritiko je malo dovzeten; dovzeten za vzgojne ukrepe / te besede so se globoko vtisnile v njegovo dovzetno srce / star. dovzeten učenec bister, nadarjen 2. nagnjen k čemu, občutljiv: ti otroci so nenavadno dovzetni za bolezen / nekatera mesta na koži so bolj dovzetna za mraz ♪
- dovzéti -vzámem dov., dovzêmi dovzemíte; dovzél; nam. dovzét in dovzèt (ẹ́ á) nar. izvedeti: Potem je s prav tako prijetnim občutkom dovzel, da je narodna straža prevzela oblast (Prežihov) ♪
- dovzétnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost dovzetnega človeka: dovzetnost za lepoto, za dobre nauke, za tuje vplive / dovzetnost za bolezen; dovzetnost za tuberkulozo se podeduje ♪
- doyên tudi doajên -a [doajen] m (ȇ) knjiž. najstarejši član skupine, zbora, zlasti diplomatskega: veleposlanik je kot doyen diplomatov pozdravil predsednika; doyen ljubljanske Drame ♪
- dozdéti se -ím se dov., dozdì se (ẹ́ í) nav. 3. os., zastar., z dajalnikom zazdeti se: dozdelo se mu je, da je nekdo blizu njega globoko vzdihnil ♪
- dozdéva -e ž (ẹ̑) knjiž. nejasno sklepanje, misel, da je kaj verjetno, resnično: izkazalo se je, da je njegova dozdeva zmotna ♪
- dozdévanje -a s (ẹ́) glagolnik od dozdevati se: njegova sodba izvira iz dozdevanja in domnevanja ♪
- dozdévati se -am se nedov. (ẹ́) nav. 3. os., raba peša, z dajalnikom zdeti se: ta pot se jima je dozdevala pretežka; dekle se mu je dozdevalo lepše kot prej / brezoseb. dozdeva se mi, da je bilo prav, kar sem storil; čudno se mu je dozdevalo, da je še ni / začelo se mi je dozdevati, da to ni prava pot ♪
- dozdévek -vka m (ẹ̑) knjiž. nejasno sklepanje, misel, da je kaj verjetno, resnično: to so samo dozdevki ♪
- dozdéven -vna -o prid. (ẹ̄) o katerem se nejasno sklepa, misli, da je: otrokov dozdevni oče; prijeli so dozdevnega tatu; ustrašil se je dozdevnih zasledovalcev; dozdevne ovire; dozdevna smrt ♪
- dozdévnost -i ž (ẹ̄) lastnost, značilnost dozdevnega: varljiva dozdevnost; videz, dozdevnost prostora v slikarstvu / to so samo dozdevnosti ♪
- dózen -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na doza1: dozni pokrov / dozna vtičnica; dozno stikalo ♪
- dozêr -ja m (ȇ) teh. priprava za doziranje: dozer se je pokvaril ♪
- dózičen -čna -o prid. (ọ̄) v zvezi dozična ključavnica ključavnica, ki se odpira z navadnim ključem s stopničasto brado ♪
- dozidávanje -a s (ȃ) glagolnik od dozidavati: dozidavanje bo letos končano ♪
- dozídek -dka m (ȋ) redko prizidek: dozidek pri hiši so podrli ♪
- doziméter -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje količine žarkov, navadno rentgenskih: rentgenologom so preskrbeli dozimetre ♪
- dozíranje -a s (ȋ) glagolnik od dozirati: pravilno doziranje kinina; bolezen se je poslabšala zaradi prevelikega doziranja / doziranje rentgenskega obsevanja; pren. doziranje pomoči za to dejavnost je bilo nekoliko preveliko ♪
- dozíren -rna -o prid. (ȋ) teh. ki dozira: dozirni stroj; dozirne in mešalne naprave ♪
- doznánje -a s (ȃ) glagolnik od doznati: doznanje resnice / to doznanje jo je napolnilo z gnusom ♪
- doznátek -tka m (ȃ) star. ugotovitev, spoznanje: empirični doznatki; doznatki moderne zgodovine ♪
- doznávanje -a s (ȃ) glagolnik od doznavati: doznavanje duševnega sveta ♪
- doznáven -vna -o prid. (á ā) star. zaznaven, opazen: dihanje je bilo komaj doznavno ♪
- dozorélost -i ž (ẹ́) stanje dozorelega: dozorelost sadja / duševna, spolna dozorelost fanta / politična dozorelost delavstva; dozorelost ekonomskih razmer ♪
8.351 8.376 8.401 8.426 8.451 8.476 8.501 8.526 8.551 8.576 
