Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (84.684-84.708)


  1.      súličnik  -a m (ȗ) nekdaj stojalo za sulice: vtakniti sulico v suličnik ♪
  2.      súltan  -a m (ȗ) v nekaterih državah vladar: postati sultan; sultana je nasledil brat / nekdaj turški sultan; sultan Murat ∙ ekspr. ta človek je pravi sultan zelo ukazovalen, brezobziren ♪
  3.      sultanát  -a m (ȃ) država, ki ji vlada sultan: meje sultanata / sultanat Oman ♪
  4.      sultanína  -e ž (ȋ) nav. mn. velika svetla rozina brez pečk: posuti testo s sultaninami; korinte in sultanine ♪
  5.      súltanka  -e ž (ȗ) v nekaterih državah vsaka od sultanovih žen, zlasti najpomembnejša: sultanka je rodila sina ♪
  6.      súltanov  -a -o (ȗ) pridevnik od sultan: sultanovi sinovi ♪
  7.      súltanski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na sultane: sultanska oblast / sultanska Turčija Turčija do odprave monarhije leta 1922 ∙ ekspr. sultanski nastop ukazovalen, brezobziren ♪
  8.      súm  -a m (ȗ) na nepotrjenem dokazu temelječa misel a) da je kdo lahko v določeni zvezi s slabim, nedovoljenim dejanjem: sum je bil utemeljen; odvrniti sum od sebe; njegovo vedenje vzbuja sum; rahel sum; ekspr. v tem ni niti sence suma / sum leti, meri nanj osumljen je on; pog. sum bo padel na vse vsi bodo osumljeni; imeti koga na sumu sumiti ga b) da je kaj lahko v resnici slabo, nezaželeno: sum, da je (bolezen) rak, se je okrepil, potrdil; sum, da je potrdilo ponarejeno / žarg., med. sum na zlom ● pog. obšel ga je sum v to možnost dvom o njej ◊ jur. sum kaznivega dejanja ♪
  9.      súma  -e ž (ū) knjiž. 1. vsota, seštevek: plačati veliko sumo ♦ mat. znak za sumo 2. redko povzetek: podati sumo predavanja ♪
  10.      sumácija  -e ž (á) 1. mat. seštevanje: znak za sumacijo 2. knjiž., redko povzetek: sumacija predavanja ◊ biol. sumacija dražljajev seštevanje dražljajev, ki so vsak zase po jakosti pod dražljajskim pragom, njihovo hkratno delovanje pa povzroči vzburjenje ♪
  11.      sumánd  -a m (ā) mat. število, ki se prišteva ali h kateremu se prišteva; seštevanec: vsota sumandov ♪
  12.      sumírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. mat. seštevati: sumirati cela števila 2. knjiž. povzemati: sumirati mnenja predavateljev // združevati: sumirati sile posameznikov; v človeku se sumirajo različni faktorji ♪
  13.      súmiti  -im nedov. (ū ȗ) 1. brez (potrjenega) dokaza misliti, da je kdo lahko v določeni zvezi s kakim slabim, nedovoljenim dejanjem: sumijo, a dokazati ne morejo; sumiti koga tihotapljenja; sumijo, da je on zažgal; sumil je soseda, da zapeljuje njegovo ženo 2. domnevati kaj slabega, nedovoljenega: sumijo, da je nesrečo povzročila nepazljivost / žarg., med. zdravniki sumijo na hudo bolezen sklepajo ● pog. sumiti v poštenost koga ne biti prepričan o njegovi poštenosti sumèč -éča -e: sumeč pogled ♪
  14.      sumljív  -a -o prid., sumljívejši (ȋ í) ki vzbuja sum: zaradi svojega vedenja ji je postal sumljiv; sumljiva oseba / sumljive okoliščine; njegovo ravnanje se mi zdi sumljivo / ekspr. ženska sumljive preteklosti moralno oporečna / bolnikova oteklina, temperatura je sumljiva / ekspr. vino sumljive barve sumljívo prisl.: sumljivo se vesti / v povedni rabi sumljivo se jim je zdelo, da molči; sam.: če opazite kaj sumljivega, sporočite ♪
  15.      sumljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost sumljivega človeka: sumljivost neznanih oseb / sumljivost ravnanja ♪
  16.      sumníčav  -a -o tudi sumničàv -áva -o prid. (í; ȁ á) ki (rad) sumniči: bil je zelo sumničav; sumničave ženske // ki izraža, kaže, da kdo sumniči: sumničavi pogledi; sumničava domišljija sumníčavo tudi sumničávo prisl.: sumničavo gledati, vprašati ♪
  17.      sumníčavost  tudi sumničávost -i ž (í; á) lastnost, značilnost sumničavega človeka: poznal je njihovo sumničavost / vzbuditi sumničavost sumničenje ♪
  18.      sumníčiti  -im nedov. (í ȋ) nekoliko sumiti, zlasti neutemeljeno: sumničil je sodelavce, češ da ga tožijo šefu; brez potrebe sumničiti ♪
  19.      súmnja  -e ž (ū) knjiž. sum: to jim je vzbujalo sumnjo, da je on zažgal; iskati potrdila za svojo sumnjo ♪
  20.      súmnjati  -am nedov. (ū) zastar. sumiti: sumnjati drug drugega ♪
  21.      sumnjív  -a -o prid. (ȋ í) 1. star. ki (rad) sumi: to so nezaupljivi in sumnjivi ljudje / sumnjiv pogled 2. zastar. sumljiv: sumnjive ljudi so aretirali / njegova prijaznost se ji je zdela sumnjiva ♪
  22.      súna  -e ž (ú) v muslimanski veri v koranu nezapisani nauki Mohameda in prvih štirih kalifov: priznavati suno in koran ♪
  23.      sunít  -a m (ȋ) pripadnik muslimanske vere, ki poleg korana priznava tudi suno: suniti in šiiti ♪
  24.      súniti  -em dov. (ú ȗ) 1. narediti hiter, kratek in sorazmerno močen gib: suniti z glavo, roko; suniti s pestjo navzgor / suniti z nožem proti komu // preh. s takim gibom udariti, zadeti: suniti nasprotnika; suniti koga s kolenom v trebuh / suniti kroglo s palico; suniti koga z nožem v srce zabosti; suniti s čevljem v vrata brcniti / nesi previdno, da koga ne suneš; po nesreči se suniti v nos / puška ob strelu sune v ramo 2. preh., s prislovnim določilom z (močnim) sunkom spraviti kaj s kakega mesta, na kako mesto: suniti knjigo z mize, pod mizo; suniti kozarec od sebe; suniti pijanca čez prag; suniti zaboj nazaj ♦ šport. suniti kroglo (dvajset metrov) 3. preh., pog., ekspr. popiti (malo alkoholne pijače): kdaj pa kdaj ga rad sune kak kozarček / suniti žganje vase 4. preh., pog. ukrasti: suniti komu avtomobil, denarnico ● ekspr. nenadoma je sunil iz sebe: Pojdi sunkovito izgovoril, rekel; ekspr. suniti delavca na cesto odpustiti (z dela) súnjen -a -o: vrniti sunjeno denarnico ♪
  25.      súnkoma  prisl. (ȗ) knjiž. v sunkih, s sunki: množica se sunkoma pomika k vhodu; veter se sunkoma zaganja v obraz / ihtela je tiho, sunkoma // s sunkom: sunkoma odpreti vrata / sunkoma se predramiti ♪

   84.559 84.584 84.609 84.634 84.659 84.684 84.709 84.734 84.759 84.784  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA