Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
e (84.659-84.683) 
- suknáriti -im nedov. (á ȃ) nekdaj ukvarjati se z izdelovanjem sukna: njegov stric je suknaril ♪
- suknárna -e ž (ȃ) nekdaj delavnica, obrat za izdelovanje sukna: delati v suknarni ♪
- suknárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na suknarje ali suknarstvo: suknarska volna / suknarski pomočnik / suknarska obrt ♪
- suknárstvo -a s (ȃ) nekdaj suknarska obrt: suknarstvo in platnarstvo ♪
- súkniti -em dov. (ú ȗ) zastar. švigniti: strela je suknila iz oblaka ♪
- súknja -e ž (ȗ) težko vrhnje moško oblačilo, ki sega navadno čez kolena in se spredaj zapenja: obleči, odpeti suknjo; črna, ponošena suknja; suknja z visokim ovratnikom; žep suknje / salonska suknja nekdaj suknjič, navadno črn, ki sega do kolen in ima zadnji del preklan ● star. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo; slabš. glej no, črna suknja duhovnik; star. prijazen je, čeprav nosi gosposko suknjo čeprav je gosposki človek; ekspr. že dva meseca nosi vojaško suknjo je pri vojakih; mala maša za suknjo vpraša s septembrom se začenja hladno vreme; preg. goste službe, redke suknje kdor zelo pogosto menjava delo, službe, revno živi ♪
- suknjáč -a m (á) zastar. gosposki človek, meščan: hotela se je poročiti s suknjačem, ne pa s kmetom ♪
- súknjica -e ž (ȗ) star. suknjič: obleči, sleči suknjico; moški v rjavi suknjici ♪
- súknjič -a m (ȗ) vrhnje oblačilo, zlasti moško, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja: obleči, zapeti si suknjič; usnjen, žameten suknjič; ovratnik suknjiča / dvovrstni suknjič z gumbi v dveh vrstah; lovski suknjič; natakarski suknjič; suknjič na en gumb ♪
- súkno -a s (ú) groba, debela, polstena volnena tkanina, ki se uporablja zlasti za zimske plašče in uniforme: tkati sukno; igralna miza, pokrita z zelenim suknom; hlače iz sukna; sukno in platno / norveško, škotsko sukno ♪
- súkus -a m (ȗ) 1. agr. iz rastlin pridobljen naravni sok kot surovina za izdelavo sadnih sokov, sirupov; matični sok: malinov sukus 2. knjiž. jedro, bistvo: sukus problema ♪
- súlčar -ja m (ȗ) ribič, ki lovi sulce: izkušen sulčar ♪
- sulf... prvi del zloženk, kem. nanašajoč se na organske spojine z žveplom: sulfamid, sulfanilamid ♪
- sulfát -a m (ȃ) kem. sol žveplove kisline: uporaba sulfatov za belila, gnojila, škropiva / amonijev, bakrov, kalcijev sulfat ♪
- sulfíd -a m (ȋ) kem. spojina žvepla s kakim elementom: bakrov, srebrov, svinčev sulfid; vodikov sulfid ♪
- sulfít -a m (ȋ) kem. sol žveplaste kisline: kalcijev sulfit; vodna raztopina natrijevega sulfita ♪
- sulfo... ali súlfo... prvi del zloženk (ȗ) kem. nanašajoč se na organske spojine z žveplom: sulfobenzen ♪
- sulfonamíd -a m (ȋ) farm. zdravilo, ki uničuje mikroorganizme, zlasti bakterije, ali zavira njihovo rast: zdravljenje s sulfonamidi ♪
- sulfonírati -am nedov. in dov. (ȋ) kem. uvajati sulfonsko skupino v spojino: sulfonirati benzen ♪
- sulfónski -a -o prid. (ọ̑) kem. nanašajoč se na organske spojine z žveplom: sulfonske kisline / sulfonska skupina ♪
- súlica -e ž (ȗ) orožje v obliki dolge palice z ostro, navadno rombasto konico, za vbadanje, suvanje: prebosti koga s sulico; konjeniki, pešci, oboroženi s sulicami; kopje in sulica; pren., ekspr. ognjene sulice bliskov ♪
- súličar -ja m (ȗ) nekdaj vojak, oborožen s sulico: četa suličarjev ♪
- súličarka -e ž (ȗ) bot. vodna rastlina s suličastimi listi in belimi ali rožnatimi cveti v kobulih; žabarka: gojiti suličarke v akvariju ◊ zool. ameriška suličarka velika južnoameriška strupena kača s koničasto glavo, Bothrops ♪
- súličast -a -o prid. (ȗ) podoben sulici: suličasta oblika / suličasti vrhovi smrek ♦ bot. suličasti list ♪
- súličica -e ž (ȗ) 1. manjšalnica od sulica: dečki s čakami in suličicami 2. lov. prvo letalno pero v peruti sloke: med trofejami je imel tudi suličico ♪
84.534 84.559 84.584 84.609 84.634 84.659 84.684 84.709 84.734 84.759 
