Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (84.359-84.383)


  1.      stràšnost  in strášnost -i ž (ȁ; ā) značilnost strašnega: doumeti vso strašnost njihovih dejanj / strašnost vojne ♪
  2.      stratificírati  -am dov. in nedov. (ȋ) soc. razdeliti kako skupino ljudi glede na določena vnaprej izbrana merila: stratificirati prebivalstvo po poklicu, spolu, starosti ◊ agr. vplivati na seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline; vplivati na olesenelo rastlino ali dele te rastline, da se ohrani, pospeši njen razvoj stratificíran -a -o: skupine so stratificirane po starosti ♪
  3.      stratifikácija  -e ž (á) soc. razdeljenost družbe, skupin ljudi na posamezne družbene sloje, (družbena) slojevitost: problemi stratifikacije / razredna, socialna stratifikacija ◊ agr. stratifikacija vplivanje na seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline; vplivanje na olesenelo rastlino ali dele te rastline, da se ohrani, pospeši njen razvoj; geogr. termična stratifikacija razporejenost zračnih ali vodnih slojev z različno temperaturo; toplotna slojevitost ♪
  4.      stratigrafíja  -e ž (ȋ) veda o zemeljski zgodovini, ki razporeja plasti po starosti s pomočjo organskih in anorganskih ostankov: osnove stratigrafije; paleontologija in stratigrafija // razporejenost plasti po starosti: določiti stratigrafijo tega področja ◊ arheol. horizontalna stratigrafija lega plasti druga poleg druge; vertikalna stratigrafija lega plasti druga nad drugo; lingv. stratigrafija jezika razporejenost jezikovnih plasti glede na čas nastanka, prevzema jezikovnih prvin ♪
  5.      stratigráfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stratigrafijo: stratigrafska metoda, raziskava / stratigrafski opis najdišča / obravnavati onomastična in stratigrafska vprašanja ♪
  6.      stratiót  -a m (ọ̑) zgod. najemniški vojak konjeniške enote v Beneški republiki: oddelek stratiotov ♪
  7.      stratokúmulus  -a m, mn. stratokúmuli tudi stratokúmulusi (ȗ) meteor. nizek sloj kopastih oblakov: strati in stratokumuli ♪
  8.      stratovulkán  -a m (ȃ) geol. vulkan iz zaporedno menjavajočih se plasti lave in vulkanskega pepela: raziskovanje stratovulkanov ♪
  9.      strátum  -a m (ȃ) soc. osebe, ljudje, povezani glede na socialni izvor, položaj v družbi; sloj: prehajanje iz nižjega socialnega stratuma v višjega ♪
  10.      strátus  -a m, mn. stráti tudi strátusi (ȃ) meteor. nizek slojast oblak sivkaste barve ♪
  11.      stráva  -e ž (ȃ) pri starih Slovanih pogostitev po pogrebu: pripravili so stravo v čast padlih; speči pogače za stravo ♪
  12.      stráž  -í ž, or. ed. v prislovni predložni zvezi tudi strážjo (ȃ) nar. spodnji del strehe: zaril se je v seno pod stražjo ♪
  13.      stráža  -e ž (á) oseba, skupina oseb, ki koga, kaj varuje, brani, nadzoruje: straža je prijela vlomilca; ubežnika so izročili straži; postaviti, razporediti, razposlati straže; menjava straže; poveljnik straže / spremljala ga je častna straža; pionirska, taborniška, vojaška straža; predsednikova telesna straža / obalna straža v nekaterih državah navadno policisti, ki s hitrimi čolni patruljirajo ob obali; obmejna straža nekdaj vojaška formacija, ki straži, nadzoruje državno mejo // dejavnost, ki se ukvarja z varovanjem, branjenjem, nadzorovanjem koga, česa: v tovarni so vpeljali stražo; konec, začetek straže / iti na stražo; poslali, postavili so ga na stražo; biti določen za stražo; biti, menjavati se, stati na straži; dnevna, nočna straža; pren., ekspr. stati na straži miru ● ekspr. biti na mrtvi straži slovenstva za vsako ceno biti Slovenec na določenem, zelo izpostavljenem ozemlju; finančna straža nekdaj organ, ki nadzira proizvodnjo ali promet raznega blaga zaradi preprečitve davčnih utaj; gorska straža organizacija za varstvo gorske narave ◊ navt. nočna straža od osmih zvečer do štirih zjutraj; voj. mrtva straža nekdaj na zelo izpostavljenem, nevarnem položaju; obhodna straža; prednja straža predstraža; premična straža na pohodih, pri transportih; zgod. narodna straža v revoluciji 1848 oborožene enote pristašev revolucije na Slovenskem; ob razpadu Avstro-Ogrske pomožne krajevne enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem; vaška straža med narodnoosvobodilnim bojem organizirana oborožena skupina belogardistov za varovanje vasi pred partizani ♪
  14.      stražár  -ja m (á) 1. kdor (poklicno) koga, kaj straži: na obzidju so stražili stražarji; pri vhodu v vojašnico nas je ustavil stražar; vesten stražar / nočni stražar; osebni, telesni stražar / ekspr. to so letalci, stražarji našega neba čuvarji 2. pred drugo svetovno vojno član skupine desno usmerjenih dijakov in študentov, imenovanih po glasilu Straža v viharju: stražarji in mladci ● gorski stražar član gorske straže; obmejni stražar nekdaj pripadnik obmejne straže ♪
  15.      stražárčiti  -im nedov. (á ȃ) knjiž. stražiti: že tretjič mora stražarčiti ♪
  16.      stražáriti  -im nedov. (á ȃ) stražiti: vojaki so stražarili prehod čez reko; noč za nočjo mora stražariti / redko drevje je stražarilo med skalami ♪
  17.      stražárka  -e ž (á) ženska oblika od stražar: pred vhodom ga je ustavila stražarka / stražarka ognja v templju čuvarka ◊ čeb. (čebela) stražarka čebela, ki čuva, straži vhod v panj ♪
  18.      stražárna  -e ž (ȃ) star. stražarnica: stotnik je odšel iz stražarne ♪
  19.      stražárnica  -e ž (ȃ) posebna stavba ali prostor za nastanitev straže, stražarjev: iz stražarnice je prišel komandir straže; stražarji so se po napadu vrnili v stražarnico ∙ knjiž. prispeli so do obmejne stražarnice do karavle ♪
  20.      stražárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na stražarje ali stražo: poznati stražarsko geslo / stražarska zapornica; stražarsko mesto / stražarska služba ♪
  21.      stražárstvo  -a s (ȃ) stražarska služba: priti na vrsto za stražarstvo; stražarstvo in dežurstvo ♪
  22.      strážiti  -im, in stražíti in strážiti -im nedov. (á ȃ; ȋ á ȃ) prizadevati si, skrbeti za varnost, obrambo, nadzor koga, česa: vojaki stražijo skladišča; stražiti državno mejo; stražiti uradne osebe / v jeseni so stražili vinograd pred tatovi; vso noč je stražil, da se ne bi kdo vselil / pri vseh vhodih so stražili vojaki; pren., ekspr. ob cesti so stražile visoke skale ∙ nar. stražiti mrliča bedeti pri mrliču stražèč -éča -e: stražeč glavni vhod, je prvi opazil nevarnost; stražeči vojaki ga niso hoteli poslušati ♪
  23.      strážnica  -e ž (ȃ) 1. stražarnica: vstopili so v zapuščeno stražnico / knjiž. onkraj polja se vidijo obmejne stražnice karavle 2. v nekaterih državah postaja organa za javno in državno varnost: stražnik je razgrajača odvedel na stražnico / policijska stražnica ♪
  24.      strážnik  -a m (ȃ) 1. v nekaterih državah uniformirani pripadnik organa za javno in državno varnost: stražnik je aretiral vlomilca; poklicati stražnika / mestni, obmejni, policijski stražnik; prometni stražnik 2. star. stražar: upijanil je stražnike in pobegnil / ob straneh sta stala častna stražnika; telesni stražnik / bil je hraber, zvest stražnik domovine čuvar ♪
  25.      strážniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stražnike: stražniški častnik / stražniška služba ♪

   84.234 84.259 84.284 84.309 84.334 84.359 84.384 84.409 84.434 84.459  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA