Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (8.426-8.450)


  1.      dotipávati se  -am se nedov. (ȃ) s tipanjem prihajati kam: slepec se s palico dotipava do izhoda ♪
  2.      dotíranec  -nca m (ȋ) redko kdor dobi dotacijo: dotiranci sklada ♪
  3.      dotíranje  -a s (ȋ) glagolnik od dotirati1: družbeno dotiranje izobraževanja odraslih; dotiranje ustanov; spremeniti sistem dotiranja ♪
  4.      dotléj  in dotlèj prisl. (ẹ̑; ȅ) do takrat: prišel je v kraj, ki ga dotlej še ni videl; počakaj dotlej, da se vrnejo domači; delajo vse dotlej, dokler ne dobijo zamene ♪
  5.      dotléjšnji  -a -e prid. (ẹ̄) redko dotakraten, dotedanji: dotlejšnja podoba o pisatelju / dotlejšnje življenje ♪
  6.      dotléti  -ím dov., dotlì (ẹ́ í) prenehati tleti: poleno je dotlelo ♪
  7.      dotóčen  -čna -o prid. (ọ̑) ki se uporablja za dotok: dotočni žleb; dotočna cev ♪
  8.      dotórej  prisl. (ọ̑) star. tako zelo: oslabel je dotorej, da ni mogel vstati ♪
  9.      dotrpéti  -ím dov., tudi dotŕpel; dotrpljèn (ẹ́ í) 1. končati, preživeti trpljenje: prestal je kazen, dotrpel / srce mu je pogumno dotrpelo poraz 2. vznes. umreti: bolnik je dotrpel / v osmrtnicah dotrpela je naša dobra mama ♪
  10.      double  -a [dúbl in dábl] m (ū; ȃ) šport. igra dveh igralcev proti dvema, zlasti pri tenisu: naši zastopniki v doublu niso nastopili ♪
  11.      double  -a in dubel -bla [dúbl] m (ū) tekst. volnena tkanina iz dveh med seboj stkanih tkanin: double za plašče; neskl. pril.: double barhant ♪
  12.      double  kovina gl. duble ♪
  13.      double face  double facea [dúbl fás] m (ū-ȃ) tekst. svilena tkanina z dvojnim licem, na vsaki strani druge barve; duble: double face v pastelnih barvah ♪
  14.      double scull  double sculla [dúbl skúl in dábl skál] m (ū-ȗ; ȃ-ȃ) šport. tekmovalni čoln za dva veslača s po dvema vesloma: voziti z double scullom / dobila sta zlato kolajno v double scullu ♪
  15.      doučíti se  -ím se dov., doúčil se (ȋ í) redko izučiti se: učil se je za krojača, pa se ni doučil doučèn -êna -o: doučen mizar ♪
  16.      doúmen  -mna -o prid. (ú ū) zastar. doumljiv, razumljiv: to je popolnoma doumno ♪
  17.      douméti  -úmem stil. -uméjem dov., tudi doúmel; doúmljen tudi doumét (ẹ́ ȗ, ẹ̑) popolnoma, do konca razumeti, spoznati: doumeti bistvo problema, smisel stavka; ne more doumeti vsega, kar se je zgodilo; prizadeval si je doumeti pisateljevo osebnost; doumela je to do dna ♪
  18.      doumétje  -a s (ẹ̑) knjiž. glagolnik od doumeti: globlje doumetje pesnikove osebnosti; doumetje pisateljevega dela; doumetje sočlovekovega duševnega sveta ♪
  19.      doumévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od doumevati: za doumevanje tega vprašanja je potrebno teoretično znanje; doumevanje sveta, življenja ♪
  20.      doumévati  -am nedov. (ẹ́) približevati se popolnemu, dokončnemu razumevanju, spoznanju: doumevati bistvo stvari; delavci so začeli doumevati, da je organizacija nujno potrebna / današnji rod pravilneje doumeva njegovo delo in pomen ♪
  21.      dovajálen  -lna -o prid. (ȃ) ki se uporablja za dovajanje: skopati je bilo treba še dovajalne kanale ♦ teh. dovajalni jermen ♪
  22.      dovájanje  -a s (ā) glagolnik od dovajati: dovajanje krvi v posamezne organe; dovajanje pare, toplote ♪
  23.      dovážanje  -a s (ȃ) glagolnik od dovažati: dovažanje drv; dovažanje zelenjave na trg ♪
  24.      dovčérajšnji  -a -e prid. (ẹ́) ki je bil, obstajal do včeraj: dovčerajšnje vreme je bilo zelo slabo // publ. ki je bil, obstajal do nedavnega: dovčerajšnji voditelji; državi preti nevarnost od njenega dovčerajšnjega zaveznika / dovčerajšnje geslo aristokracije; to je podoba njenega dovčerajšnjega življenja ♪
  25.      dovečérjati  -am dov. (ẹ̑) povečerjati: fant je hitro dovečerjal ♪

   8.301 8.326 8.351 8.376 8.401 8.426 8.451 8.476 8.501 8.526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA