Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
e (84.234-84.258)
- stòp 2 stópa m (ȍ ọ̄) 1. žarg. avtostop: prišel je s stopom / vsako soboto gre domov na stop 2. publ. prepoved, ustavitev: uveljaviti stop za uvoz; neskl. pril.: avt. znak stop in stop znak znak v križišču, pred katerim mora voznik vozilo ustaviti; znak ustavi; črta stop in stop črta neprekinjena prečna črta, pred katero mora voznik vozilo ustaviti; črta za ustavljanje; prim. nonstop ♪
- stòp medm. (ȍ) pog. stoj: stop, tu čez ne smeš iti / stop, vozniško dovoljenje, prosim; pren. stop, nehaj že govoriti take neumnosti ♦ ptt, kot opozorilo za konec vsebinske enote pridemo jutri stop ♪
- stópa -e ž (ọ́) nav. mn. navadno lesena priprava, v kateri se s tolčenjem odstranjuje trši ovoj žitnih zrn: stope gredo, topotajo; voda žene stope; prinesti proso v stope; luščiti, phati ajdo, ječmen v stopah / stope se dvigajo in spuščajo, enakomerno udarjajo; konica stope; noge ima težke kot stope / nožna, ročna stopa; pren., ekspr. dati tekst v stope jezikovnih strokovnjakov // navadno lesena priprava za drobljenje trdih snovi sploh: v stopah so drobili želod; stope za čreslo, mak, rudo ◊ usnj. priprava za mastno strojenje, mehčanje kož ♪
- stôpa tudi stópa -e ž (ó; ọ́) 1. redko korak, stopinja: vsako stopo je moral preudariti 2. alp. razpoka, izboklina v steni, ki plezalcu omogoča, da se opre, stopi; stop1: v skalah je nastalo več majhnih stop; plezal je od stope do stope ♪
- stopáj -a m (ȃ) nar. korak, stopinja: umaknil se je nekaj stopajev vstran; noga se mu ugreza ob vsakem stopaju / globoko udrti stopaji ♪
- stopájnica -e ž (ȃ) teh. navadno lesen del stopnice, na katerega se stopa: pritrditi stopajnice ♪
- stopál -i [au̯] ž (ȃ) nar. stopalo: boli ga desna stopal ♪
- stopálka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) 1. pedal: pritisniti na stopalko / stopalka za plin, zavoro / stopalka pri kolesu 2. lov. past, ki se sproži s pritiskom na ploščo sredi pasti: nastaviti stopalke ♪
- stopálnica -e ž (ȃ) 1. anat. vsaka od petih kosti v stopalu: zlomiti si stopalnico 2. knjiž. del priprave, stroja, s katerim se ta z nogo goni, poganja; (nožno) gonilo: stopalnica pri kolovratu 3. star. stopnica (pri vozu, vozilu): z eno nogo je že stal na stopalnici kočije ♪
- stopálnik -a [tudi u̯n] m (ȃ) 1. knjiž. del priprave, stroja, s katerim se ta z nogo goni, poganja; (nožno) gonilo: stopalnik pri kolovratu, šivalnem stroju 2. star. stopnica (pri vozu, vozilu): pomagal ji je na stopalnik koleslja ♪
- stopálo -a s (á) 1. del noge od gležnja do konca prstov: stopalo ga je bolelo; stopati na celo stopalo; odtisi stopal v blatu ♦ med. plosko stopalo z izravnanim srednjim delom // del nogavice, ki pokriva stopalo: razparati stopalo 2. redko pedal (pri kolesu): zadeti ob stopalo kolesa 3. star. stopnica (pri vozu, vozilu): stati na stopalu kočije ♪
- stópar tudi štópar -ja m (ọ̑) pog. avtostopar: ustaviti stoparju; sprejeti v avtomobil stoparja ♪
- stóparka tudi štóparka -e ž (ọ̑) pog. avtostoparka: skupina stopark ob cesti ♪
- stópati 1 -am nedov. (ọ̄) 1. delati korake: otrok stopa okorno, počasi; previdno stopaj, da ne padeš / na desno nogo še ne sme stopati prenašati teže pri hoji, stanju; stopati na celo stopalo pri hoji, stanju se s celim stopalom dotikati podlage // dajati, polagati nogo na kaj, kam zlasti pri hoji: ne stopajte na gredice in zelenice; počasi je stopal na kline lestve; trdo stopati; stopal je tiho kot mačka 2. s korakom, koraki začenjati biti kje: stopali so na klop, da bi bolje videli; drug za drugim so stopali na oder; stopali so predenj in ga pozdravljali // iti, hoditi: počasi je stopal proti hiši; stopal je na čelu kolone, ob vozu; stopali so po strmi stezi / stopal je s hitrimi koraki; pren. stopati po poti napredka 3. pojavljati se zlasti na površju: pot mu je stopal na čelo / solze ji stopajo v oči 4. z oslabljenim pomenom začenjati biti v kakem obdobju: z jutrišnjim dnem
stopamo v novo leto; stopa v dvajseto leto življenja pred kratkim je bil star devetnajst let // izraža začetek stanja, kot ga določa samostalnik: pri tej starosti delavci stopajo v pokoj; nepremišljeno stopati v zakon se poročati / publ. delavci so stopali v gladovne stavke so začenjali z gladovnimi stavkami 5. postajati član česa: pionirji so stopali v mladinsko organizacijo / stopati k partizanom, pog. v partizane 6. ekspr. začenjati delovati na kakem področju: s tem romanom stopa pisatelj v slovensko književnost ● knjiž. stopati na plan izkazovati, uveljavljati se; ekspr. stopati komu na pot ovirati ga pri kaki dejavnosti, delu; publ. mladi pisatelji stopajo na prizorišče se začenjajo pojavljati, uveljavljati v javnosti; publ. pred javnost stopa že s četrto knjigo izdal je že četrto knjigo; ekspr. kri ji rada stopa v glavo, lica večkrat, hitro zardeva; ekspr. vino mu je stopalo v glavo ga je (nekoliko) upijanjalo; stopati v korak
premikati se s hitrostjo navadne hoje; ekspr. stopati v korak s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; publ. socialni problemi stopajo v ospredje postajajo pomembni, pereči; publ. v vojnem času stopajo osebne težave v ozadje izgubljajo pomembnost, vrednost stopáje knjiž.: stopaje v vlak, se je poslavljala; hodil je, stopaje po celih podplatih stopajóč -a -e: hodil je tiho, stopajoč po prstih; stopajoč po stopnicah, ga je srečal ♪
- stópati 2 -am nedov. (ọ̄) s tolčenjem odstranjevati trši ovoj žitnih zrn: stopati proso stópan -a -o: stopana ajda; slabo stopano proso ♪
- stópati -am in štópati -am nedov. in dov. (ọ̑) pog. z dvignjenim prstom, roko ustavljati avtomobile za zastonjsko vožnjo: ves dan je stopal in nihče mu ni ustavil / zmenili smo se, da bomo skupaj stopali po Evropi potovali z avtostopom ♪
- stopati meriti čas ipd. gl. štopati ipd. ♪
- stópica -e ž (ọ̄) lit. osnovna metrična verzna enota: meriti stopice; verz iz petih stopic ♪
- stopícati -am nedov. (ȋ) 1. delati majhne, kratke korake: stopicati po taktu; nikamor ne pride, preveč stopica / stopicati na mestu // s takimi koraki iti, hoditi: ob materi stopica otrok; stopicati čez blatno dvorišče; drobno je stopicala po snegu ∙ ekspr. v nekaterih stvareh stopicamo za drugimi narodi zaostajamo za njimi 2. hitro prestopati se: stoj pri miru, ne stopicaj; privezani konji so nemirno stopicali in hrzali stopicajóč -a -e: počasi stopicajoč, je šel proti izhodu ♪
- stopicljáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. delati majhne, kratke korake: stopicljati po taktu // s takimi koraki iti, hoditi: golobi so stopicljali po trgu; otrok je stopicljal za materjo stopicljajóč -a -e: stopicljajoči koraki ♪
- stopícniti -em dov. (í ȋ) ekspr. narediti majhen, kratek korak: otrok je nekajkrat stopicnil in padel ♪
- stopínja -e ž (í) 1. odtis, sled noge na podlagi: pobrisati stopinje na parketu; za seboj je puščal velike stopinje; hodil je po očetovih stopinjah v snegu; človeške, živalske stopinje; stopinje v travi // dotik noge na podlago pri hoji: tla so se pri vsaki stopinji udirala / čeprav je pazil, so se stopinje poznale na tleh 2. korak: pri vsaki stopinji ga je zabolelo; hitre, počasne stopinje / stopinje se bližajo, izgubljajo; zunaj je zaslišala lahke stopinje / imela je še kakih deset stopinj do hiše 3. enota za merjenje temperature: odčitati stopinje; bilo je minus dvajset stopinj [—20°], pog. dvajset stopinj pod ničlo; temperatura nad sto stopinjami / stopinja Celzija enota za merjenje temperature po skali, pri kateri je vrelišče vode pri 100° ● ekspr. truden je lovil stopinje za njim šel, hodil; iti po očetovih stopinjah posnemati ga; star. nizka stopinja izobrazbe raven,
stopnja; naslednje srečanje je bilo za nekaj stopinj manj prisrčno nekoliko; ekspr. svoje nazore je spremenil za sto osemdeset stopinj v celoti, popolnoma ◊ alp. stopinja vdolbina, narejena v led, sneg za oporo nog; geogr. dolžinska stopinja enota za merjenje zemljepisne dolžine; širinska stopinja enota za merjenje zemljepisne širine; geom. (kotna) stopinja devetdeseti del pravega kota; mat. ločna stopinja enota za merjenje dolžine loka, tristošestdeseti del krožnice ♪
- stopínjica -e ž (í) manjšalnica od stopinja: otroške stopinjice v snegu / ekspr. tudi stopinjice ni hotel narediti / po stopnicah so se zaslišale drobne stopinjice ♪
- stopínjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stopinjo: stopinjska lestvica / stopinjsko merjenje ♦ geogr. stopinjska mreža mreža iz poldnevnikov in vzporednikov na zemeljski obli ♪
- stopíti -ím dov., stópil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, da trdna snov v tekočini preide v zelo majhne delce: stopiti sol v vodi; sladkor se je v kavi hitro stopil 2. narediti, povzročiti, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: stopiti mast; stopiti se kot vosek / stopiti rudo staliti // navadno v zvezi z led, sneg narediti, da preide v vodo: odjuga je stopila sneg; led se še ni stopil 3. ekspr. narediti, da česa ni več: sonce je stopilo meglo; oblaki so se stopili / njegov prihranek se je hitro stopil ● ekspr. to meso se v ustih kar stopi je zelo mehko in okusno; ekspr. ne bom se stopil, saj nisem iz cukra občutljiv, pomehkužen stopíti se 1. prevzeti lastnosti, značilnosti koga: priseljenci so se stopili z domačini / podeželje in mesto se počasi stopita // postati celota s čim: stopiti se z množico / vrt se mora s hišo funkcionalno in estetsko stopiti 2.
ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga nakazuje določilo: kar stopila se je od veselja / srce se mu bo stopilo od usmiljenja stopljèn -êna -o: stopljen led, sneg; stopljena mast ♪
84.109 84.134 84.159 84.184 84.209 84.234 84.259 84.284 84.309 84.334