Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (84.084-84.108)


  1.      stávkati  -am nedov. (ȃ) 1. prenehati delo za določen čas zaradi ekonomskih, političnih zahtev: delavci so začeli stavkati; stavkati za povišanje mezd ∙ ekspr. vsi so pili, samo on je stavkal ni hotel piti 2. nar. postavljati snope pokonci v skupine navadno po deset snopov: žeti in stavkati / stavkati snope stavkajóč -a -e: stavkajoči delavci; sam.: zahteve stavkajočih ♪
  2.      stavkokáški  -a -o (ȃ) pridevnik od stavkokaz: stavkokaško delovanje ♪
  3.      stavkokáštvo  -a s (ȃ) stavkokaško delovanje: obtožili so ga stavkokaštva ♪
  4.      stavkokàz  -áza m (ȁ á) delavec, ki dela kljub stavki: biti stavkokaz; najeti stavkokaze ♪
  5.      stavkujóč  -a -e prid. (ọ̄ ọ́) neprav. stavkajoč: stavkujoči delavci; sam.: zahteve stavkujočih ♪
  6.      stávljati  -am nedov. (á) star. postavljati: stavljati knjige na polico; bolniku stavljamo na glavo mrzle obkladke dajemo / hiše stavljajo na nerodovitno zemljo / hlev že stavljajo gradijo, zidajo / tega prijatelja stavlja nad druge / stavljati pogoje, pripombe; stavljala si je vprašanja in sama odgovarjala nanje ● star. stavljati upe na koga, v koga upati, pričakovati, da bo kdo dosegel, uresničil, kar se želi; star. stavljati življenje na kocko postavljati življenje na kocko; star. stavljati koga na laž dokazovati komu, da je lagal; trditi, da je lagal; publ. stavljati kaj na razpolago dajati ♪
  7.      stávnica  -e ž (ȃ) 1. škatla s črkami, iz katerih otrok sestavlja besede: zlagati črke v stavnico 2. tisk. oddelek v tiskarni, v katerem se stavi: delati v stavnici / ročna, strojna stavnica 3. zlasti v zahodnih deželah podjetje, ki se ukvarja z organizacijo stav: voditi stavnico; lastnik stavnice ◊ rib. stoječa mreža, navadno iz treh plasti, ki se uporablja zlasti za lov ob obali; teh. premične palice za zorenje, skladiščenje sira ♪
  8.      stávnik  -a m (ȃ) nar. sir iz neposnetega mleka: delati stavnik ◊ rib. stoječa mreža, navadno iz treh plasti, ki se uporablja zlasti za lov ob obali; stavnica ♪
  9.      stávski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stavce: zahtevno stavsko delo / stavsko društvo ♪
  10.      stáž  -a m (ȃ) 1. delo v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje zlasti zdravniškega poklica, pripravništvo: opraviti staž; staž v bolnišnici; trajanje staža / biti na stažu 2. publ., s prilastkom čas opravljanja poklica, članstva: ima večleten vozniški staž; ugotoviti staž članov kake organizacije / skrajšati delovni staž delovno dobo ♪
  11.      stažírati  -am nedov. (ȋ) delati v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje zlasti zdravniškega poklica: stažirati v bolnišnici ♪
  12.      stažíst  -a m (ȋ) kdor dela v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje zlasti zdravniškega poklica, pripravnik: biti stažist na univerzi; stažist v bolnišnici ♪
  13.      stažístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od stažist: stažistka na kirurškem oddelku ♪
  14.      stíčnica  -e ž (ȋ) 1. stična črta: pod drobnogledom opaziti stičnice med celicami 2. redko stična točka: v njunem delu je precej stičnic ♪
  15.      stíčnost  -i ž (ȋ) 1. dejstvo, da se kaj stika: stičnost ploskev 2. psih. dejstvo, da kaj nastopa skupaj, blizu v prostoru ali času: združevanje predstav po časovni, prostorski stičnosti ♪
  16.      stígma  -e ž (ȋ) 1. med., psiht. krvav madež, lisa na določenih delih telesa zlasti pri histerikih: dobiti, imeti stigme 2. pri starih Grkih in Rimljanih znamenje, narejeno pobeglim sužnjem in hudodelcem: vžgati stigmo na čelo; pren., knjiž. socialne stigme nedružabnih otrok ◊ biol. stigma organ enoceličarjev za sprejemanje svetlobnih dražljajev, (rdeča) očesna pega; med. stigma viden znak bolezni; rel. stigme Kristusovim ranam podobna znamenja na določenih delih telesa; zool. stigma dihalnica ♪
  17.      stigmatizácija  -e ž (á) med., psiht. pojavitev krvavih madežev, lis na določenih delih telesa zlasti pri histerikih: študija o stigmatizaciji ♦ rel. pojavitev Kristusovim ranam podobnih znamenj na določenih delih telesa ♪
  18.      stigmatizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) pri starih Grkih in Rimljanih zaznamovati pobegle sužnje in hudodelce: stigmatizirati z vžigom znamenja na čelo; pren., knjiž. s tako prognozo so mladostnika stigmatizirali pred družbo stigmatizíran -a -o: stigmatiziran je bil kot pijanec ♪
  19.      stíh  -a m (ȋ) 1. lit. verz: kitica je iz dveh ali več stihov; povedati nekaj stihov pesmi / svobodni stih 2. mn., knjiž. pesem: brati Prešernove stihe; pisati stihe / ima rajši stihe kot prozo ♪
  20.      stíha  prisl. (ȋ) knjiž. tiho, potiho: nihče ne poje, vsi le stiha brundajo; govoriti stiha / oče se stiha veseli sinovega obiska natihem ♪
  21.      stihíja  -e ž (ȋ) 1. nenačrtno, nekontrolirano dogajanje: prepustiti gospodarstvo stihiji; hiter razvoj je vnesel v družbo stihijo; tržna stihija 2. nav. ekspr. neobvladljiv, uničevalen pojav v naravi: nemoč človeka pred naravno stihijo; vodna stihija / z letali krotiti ognjeno stihijo požar; neukrotljiva stihija reke uničevalno delovanje ♪
  22.      stihíjnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost stihijskega: stihijnost delovanja; stihijnost pri odpiranju novih delovnih mest / stihijnost narave neobvladljivost pojavov v naravi ♪
  23.      stihíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stihijo: stihijski razvoj mest; zajeziti stihijsko gradnjo; stihijska gospodarska politika stihíjsko prisl.: stihijsko delati; cene so se stihijsko povečevale ♪
  24.      stihomitíja  -e ž (ȋ) lit. dramski dvogovor, v katerem igralci izmenično govorijo po en verz: ritem igranja je prišel do veljave zlasti v stihomitijah ♪
  25.      stihotápiti  -im dov. (á ȃ) pretihotapiti: stihotapiti orožje / stihotapiti blago čez mejo / stihotapiti se skozi skrivna vrata v hišo ♪

   83.959 83.984 84.009 84.034 84.059 84.084 84.109 84.134 84.159 84.184  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA