Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (83.909-83.933)



  1.      srpàt  -áta -o prid. ( ā) pri starih Perzijcih, v zvezi srpati voz bojni voz, opremljen z ukrivljenimi rezili na kolesih, ojesu: vojska s pešci, konjeniki in srpatimi vozovi
  2.      srpíca  -e ž (í) nar. manjšemu srpu podobno orodje za odstranjevanje plevela; pralica: pleti s srpico / nasaditi srpico
  3.      srpìč  -íča m ( í) manjšalnica od srp: žeti ajdo s srpičem
  4.      sršáj  -a m () bot. praprot s šopasto razvrščenimi dlanasto ali pernato deljenini listi, Asplenium: jelenov jezik in sršaj / rjavi sršaj
  5.      sŕšast  -a -o prid. (ŕ) 1. ki je zaradi trdote v takem položaju, kot so bodice pri ježu: sršasti brki, lasje; sršasta dlaka; sršaste obrvi 2. ekspr. jezen, nejevoljen: vedno ni tako sršasta / sršast obraz sŕšasto prisl.: sršasto pogledati; sršasto pristriženi lasje
  6.      sršát  -áta -o prid. ( ā) ki je zaradi trdote v takem položaju, kot so bodice pri ježu: sršati brki, lasje; sršata dlaka / ekspr. sršato strnišče
  7.      sršáti  -ím nedov. (á í) 1. stati v takem položaju, kot so bodice pri ježu: brki, lasje sršijo; kokoši je perje sršalo na vse strani // ekspr. na tak način se širiti iz česa: iskre sršijo; skozi okna goreče hiše so sršali plameni; pren. iz nje srši ljubosumnost 2. ekspr. izražati jezo, nejevoljo: sršati na koga, nad kom; ves dan že srši ● ekspr. drevje je sršalo od ivja je bilo pokrito z ivjem; ekspr. iz oči mu sršijo strele zelo jezno gleda sršèč -éča -e: sršeč sede k mizi; pogladil si je sršeče brke; sršeč pogled; prisl.: sršeče gledati
  8.      sršàv  -áva -o prid. ( á) ki srši: sršavi brki; sršava brada, dlaka ● knjiž. gledal je sršave konje mršave
  9.      sŕšiti  -im nedov.) postavljati v tak položaj, kot so bodice pri ježu: mačka srši dlako; na golih rokah so se mu sršile dlačice / sršiti obrvi mrščitiekspr. drevje se je sršilo v ivju je bilo pokrito z ivjem sŕšiti se ekspr. izražati jezo, nejevoljo: med poslušanjem govora se je vedno bolj sršil / sršili so se proti vsaki novosti nasprotovali
  10.      sŕt  -í ž () zool. viličasta ribja koščica: hrbtenica, rebra in srti
  11.      sŕž  -í tudi -i ž () knjiž. 1. navadno s prilastkom bistvo, jedro: delo je srž njegovega življenja; prodreti v srž problema / v srži je ostal romantik 2. redko stržen, sredica: delati kroglice iz bezgove srži
  12.      st  [śt in t] medm. pst: st, nekdo prihaja
  13.      stabilizácija  -e ž (á) glagolnik od stabilizirati: stabilizacija ladje / stabilizacija rakete / prizadevanja za stabilizacijo gospodarskega položaja
  14.      stabilizacíjski  tudi stabilizácijski -a -o prid. (; á) nanašajoč se na stabilizacijo: stabilizacijska naprava proti zibanju ladje / stabilizacijska politika; stabilizacijska prizadevanja / stabilizacijsko obdobje
  15.      stabilizátor  -ja m () teh. naprava, ki omogoča ohranjati določeno lego vozila, plovila pri spremenjenih zunanjih okoliščinah: stabilizator preprečuje nagibanje avtomobila v ovinku; ladijski stabilizator; stabilizator letala ♦ elektr. stabilizator naprava, ki vzdržuje stalno vrednost kake električne veličine; napetostni stabilizator; kem. stabilizator snov, ki prepreči ali upočasni razpadanje kake druge snovi
  16.      stabilizátorski  -a -o prid. () stabilizacijski: stabilizatorske naprave na ladji / stabilizatorska prizadevanja
  17.      stabilizírati  -am dov. in nedov. () narediti, da je kaj stabilno: stabilizirati čoln / stabilizirati satelit // publ. ustaliti, utrditi: stabilizirati cene; odnosi so se stabilizirali / gospodarski, politični položaj se stabilizira / vreme se bo stabiliziralo ustaliloelektr. stabilizirati zmanjšati spreminjanje določene veličine na določeno vrednost; stabilizirati napetost; kem. stabilizirati snov z dodajanjem druge snovi preprečiti, upočasniti razpad kake snovi stabilizíran -a -o: stabilizirane cene; stabilizirane politične razmere
  18.      stabílnost  -i ž () lastnost, značilnost stabilnega: stabilnost omare / preizkušati stabilnost letala pri velikih hitrostih / publ. stabilnost gospodarskega, političnega položaja / stabilnost značaja / čustvena stabilnost ◊ grad. lastnost gradbene konstrukcije, da lahko prenaša obremenitve
  19.      staccáto  [-aka-] prisl. () muz., označba za način izvajanja kratko, ločeno: igrati staccato staccáto -a m izvajanje tonov s prekinitvami, ki skrajšajo njihovo trajanje do polovice: vaje za staccato; pren., knjiž. njen narečni staccato ga je zelo motil; neskl. pril.: staccato tehnika
  20.      stacionírati  -am dov. in nedov. () knjiž. 1. namestiti: stacionirati rakete v Srednji Evropi / stacionirati jedrske podmornice v Atlantiku 2. nastaniti: stacionirati čete ob meji; vojska se je stacionirala v mestu 3. nedov., nepreh. imeti stalno mesto kje: letalo stacionira na matičnem letališču; pristanišče, v katerem stacionira ta ladja / po potresu smo stacionirali v železniškem vagonu stanovali stacioníran -a -o: v bazi stacionirani bombniki; vojaške enote so bile stacionirane ob obali
  21.      stádij  -a m (á) pri starih Grkih dolžinska mera, približno 200 m: tek na en stadij
  22.      stádij  in štádij -a m (á) navadno s prilastkom časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa, stopnja: preskočiti nekatere stadije v razvoju; odkriti bolezen v njenem začetnem stadiju; rak v zadnjem stadiju; razvoj rastlin, živali po stadijih / stadij mladostniškega navdušenja je že za njim obdobje / kapitalizem je prešel v stadij imperializma; stadiji osebnostnega razvoja / razvojni stadij // knjiž. stanje: telo je prešlo v stadij izčrpanosti; proučevati duševne stadije; stadij potrtosti, zaspanosti ♦ med. febrilni stadij bolezni; eruptivni stadij ošpic
  23.      stádion  tudi štádion -a m () prostor za športna tekmovanja, športne prireditve z ustreznimi objekti, napravami in tribunami za gledalce: graditi stadion; zborovanje je bilo na stadionu / nogometni stadion; olimpijski stadion; pokriti stadion / športni stadion / ekspr. stadion je vpil od navdušenja gledalci na njemšport. ledni stadion z ledeno ploskvijo za drsanje in igre na ledu
  24.      stádionski  tudi štádionski -a -o prid. () nanašajoč se na stadion: stadionski objekti; stadionske naprave / stadionski semafor
  25.      stafilokók  -a m (ọ̑) biol. skupek kokov v obliki grozda: stafilokoki in streptokoki

   83.784 83.809 83.834 83.859 83.884 83.909 83.934 83.959 83.984 84.009  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA