Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (83.859-83.883)



  1.      sŕbskohrvátski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na Srbe in Hrvate: srbskohrvatski jezik
  2.      sŕbstvo  -a s () lastnosti, značilnosti Srbov: sorodnosti med srbstvom in hrvatstvom / to je prizadelo njegovo srbstvo srbsko narodno zavest
  3.      sŕbščina  -e ž () srbski jezik: učiti se srbščino / lužiška srbščina
  4.      sŕčanka  -e ž () nav. mn., zool. morske školjke z lupino srčaste oblike, Cardiidae: nabirati srčanke / užitna srčanka
  5.      sŕčast  -a -o prid. () podoben srcu: srčast gomolj; listi lipe so srčasti; srčasta odprtina v oknici; ima lepe srčaste ustnice / srčasta oblika ♦ bot. srčasti list sŕčasto prisl.: srčasto oblikovan
  6.      srčíca  -e ž (í) redko srčika: srčica debla / srčica solate / knjiž. srčica problema, spora jedro, bistvo
  7.      srčíka  tudi sŕčika -e ž (í; ) 1. notranji, osrednji del stebla, debla: dolbsti srčiko hrasta; srčika palme // srednji, najmlajši listi solate, zelja: izrezati srčike / srčika solate, zelja ♦ les. srčika debla vlakna v sredini debla 2. knjiž., navadno s prilastkom jedro, bistvo: raziskati srčiko problema, spora / ta glasba je srčika njegovega življenja / idejna srčika romana 3. agr. češnja z debelimi plodovi srčaste oblike: obirati srčike
  8.      sŕčiti  -im nedov.) knjiž. opogumljati, hrabriti: njegova hladnokrvnost jih je srčila
  9.      sŕčkan  -a -o prid. () ekspr. ki daje zaradi svoje prikupnosti, lahkotnosti, nežnosti prijeten videz: srčkan otrok; srčkan teliček; dekle je zelo srčkano / srčkana kapica sŕčkano prisl.: malčki so srčkano pristopicali v sobo
  10.      sŕčkanost  -i ž () ekspr. lastnost, značilnost srčkanega človeka: otrokova srčkanost / srčkanost jamic na licih
  11.      sŕčkast  -a -o prid. () podoben srčku: srčkaste ustnice
  12.      sŕčkati  -am nedov. () ekspr. ljubkovati: srčkati otroka; rada se srčka pri materi / srčkala sta se v parku na klopi
  13.      sŕčnica  -e ž () bot. rastlina z dlanasto deljenimi ali enostavnimi listi in drobnimi rožnatimi cveti, Leonurus: na tem travniku raste srčnica / navadna srčnica
  14.      sŕčnost  -i ž () 1. knjiž. pogum, odločnost: v težavah, ki so ga zadele, je pokazal veliko srčnost; srčnost borcev / srčnost jim je upadla 2. star. prisrčnost, prijaznost: sprejel jih je z veliko srčnostjo
  15.      sŕd  -a m () 1. velika stopnja jeze: srd ga je premagal; v njem je rasel srd; spraviti koga v srd; ekspr. popadel ga je divji srd; izbruh srda / govoriti s srdom v glasu 2. ekspr. silovitost, divjost: srd nevihte se je polegel; srd valov
  16.      srdít  -a -o prid., srdítejši () 1. zelo jezen: biti, postajati srdit; ves srdit je začel ugovarjati // nav. ekspr. ki izraža, kaže veliko jezo: kričal je s srditim glasom; srdit obraz, pogled; srdite kretnje 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, z veliko intenzivnostjo: pograbila ga je srdita jeza; srdito grmenje topov / srdit boj, prepir srdíto prisl.: srdito mahati z rokami; srdito pogledati
  17.      srdíti  -ím, tudi srdíti in sŕditi -im nedov. ( í; ŕ) spravljati v veliko jezo: srdi jih človeška neumnost; srdi ga, če mu ugovarjajo srdíti se, tudi srdíti se in sŕditi se čutiti, izražati veliko jezo: ali se oče še srdi; srdi se sam nase
  18.      srdítost  -i ž () velika stopnja jeze: srditost ga je minila; izbruh srditosti / težko prenaša njegovo srditost // ekspr. velika stopnja česa sploh: spori, značilni po svoji srditosti / srditost boja
  19.      srdorít  -a -o prid. ( ) redko jeznorit: fant je nagel in srdorit
  20.      sŕh  -a m () neprijeten občutek na koži z drhtenjem zaradi močnega vznemirjenja, odpora, strahu: srh mu je šel po hrbtu, po telesu; ob pogledu na razbitine ga je spreletel srh / njegov pogled je vzbujal ljudem srh grozo, strah // knjiž., s prilastkom občutek, čustvo: ob njegovem imenu jih je prešinil spoštljiv srh; prijeten srh
  21.      srhkodlákav  -a -o prid. (á) bot. porasel s srhkimi dlačicami: srhkodlakava rastlina / srhkodlakavi slez
  22.      srhkolístnica  -e ž () nav. mn., bot. rastline s cveti v socvetjih, porasle s srhkimi dlačicami, Boraginaceae
  23.      srhlína  -e ž (í) alp. droben, rahel sneg: z vej se usipa srhlina
  24.      srhljív  -a -o prid. ( í) ki vzbuja srh: srhljiv prizor / srhljiv dotik; pogled v prepad je bil srhljiv / srhljiva kriminalka ∙ ekspr. srhljiva natančnost zelo velika srhljívo prisl.: prazne očesne jamice so srhljivo strmele vanj
  25.      srhljívka  -e ž () publ. umetniško delo s srhljivo vsebino, zlasti film: gledati srhljivko / politična, psihološka srhljivka

   83.734 83.759 83.784 83.809 83.834 83.859 83.884 83.909 83.934 83.959  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA