Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
e (83.834-83.858)
- sráka -e ž (á) 1. ptica s črnim in belim perjem in dolgim repom: nad poljem vreščijo srake; srake in vrane; dere se, krade kot sraka 2. slabš. kdor govori s kričavim, neprijetnim glasom: ne morem več poslušati te srake / kot psovka kaj se pa dereš, sraka ♪
- srám -a tudi -ú m (ȃ) star. spolovilo, zlasti žensko: pokriti si sram ♪
- srám -ú tudi -a m (ȃ) 1. neprijeten, neugoden občutek, ki nastane iz zavesti o neprimernosti, nečastnosti lastnega ravnanja, stanja: obšel ga je sram; občutiti sram; postajati rdeč od sramu; pojmovanje sramu v različnih kulturah / biti brez sramu; brez sramu se je slekla; pobegniti zaradi sramu; občutek sramu / v povedno-prislovni rabi, s smiselnim osebkom v tožilniku: sram ga je izražati svoja čustva; sram jo je pred starši; ekspr. sram ga je, da bi se najraje v zemljo vdrl zelo / sram ga je bilo za sina ∙ ekspr. sram te bodi izraža ogorčenje, grajo; ekspr. da te ni sram izraža začudenje, ogorčenje 2. zastar. sramota: spraviti koga v sram ♪
- srámnica -e ž (ȃ) 1. anat. parna kost medenice v dimljah: črevnica, sednica in sramnica 2. vet. zunanje spolovilo samice: krava ima oteklo sramnico ♪
- sramôta -e ž (ó) 1. stanje, ko je ugled, veljava koga zmanjšana: bala se je sramote, zato se ni vrnila; ni mogel prenesti sramote, ki ga je zadela; doživeti sramoto; ekspr. nakopati si sramoto / spraviti koga v sramoto / na njegovo sramoto so ga spodili / ekspr. izbrisati, oprati sramoto s svojega imena 2. nav. ekspr., v povedni rabi kar ni v skladu s človeškim dostojanstvom, ponosom: beg bi bil za nas prava sramota; sramota je biti tako len; sramota je, da niste dokončali tega dela / on je sramota za vso družino; tako ravnanje je kulturna sramota 3. v medmetni rabi izraža ogorčenje, zgražanje: sramota, še tega ne veš; tri dni že popiva. Sramota ● star. skrivati svojo sramoto spolovilo; ekspr. v svojo sramoto moram priznati, da sem to pozabil poudarja povedano ♪
- sramotílka -e [lk in u̯k] ž (ȋ) 1. ženska oblika od sramotilec: rogal se je svojim sramotilkam 2. knjiž. sramotilna pesem: prepevati sramotilke in šaljivke / pesem sramotilka ♪
- sramotíti -ím nedov. (ȋ í) s kazanjem napak, nepravilnega ravnanja jemati komu ugled: sramotil in smešil ga je pred vsemi; s takimi dejanji sramoti samega sebe; javno sramotiti / sramotiti svoje ime // spravljati v zelo neprijeten položaj: s tem sramoti vso družino sramotèn in sramočèn -êna -o: ponižani in sramoteni ujetniki ♪
- sramôtnica -e ž (ȏ) knjiž. ničvredna, malovredna ženska: razglasili so jo za sramotnico ♪
- sramôtnik -a m (ȏ) knjiž. ničvreden, malovreden moški: druži se s sramotniki in potepuhi ♪
- sramôtnost -i ž (ó) lastnost, značilnost sramotnega: zavedal se je sramotnosti svojega dejanja // ekspr. sramotno ravnanje: odpustil mu je vse sramotnosti ♪
- sráti sérjem nedov., sêrji serjíte (á ẹ́) vulg. 1. iztrebljati se: golobi serjejo; šel je srat za grm 2. v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: celo noč smo ga srali; čas je že, da ga nehaš srati // delati napake: v podjetju ga nekaj serjejo; v nalogi si ga precej sral 3. v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: nikoli več te ne pogledam. Ne serji ga; spet ni naredil šoferskega izpita. Ne ga srati ● vulg. klamfe srati govoriti neumnosti; vulg. ne bom dovolil, da mi bodo srali na glavo da bi samovoljno, brezobzirno ravnali z menoj ♪
- srbístika -e ž (í) veda o srbskem jeziku in književnosti: napisal je več razprav iz srbistike ♪
- srbljív -a -o prid. (ȋ í) ki povzroča srbenje: srbljiv prašek ♪
- srbofíl -a m (ȋ) kdor se navdušuje za srbsko politiko ali kulturo: navdušen srbofil ♪
- srbohrváščina -e ž (ȃ) srbskohrvatski jezik: prevajati iz srbohrvaščine / popoldne imajo srbohrvaščino pouk tega jezika ♪
- srbohrváški -a -o prid. (ȃ) srbskohrvatski: srbohrvaški jezik ♪
- srbohrvatístika -e ž (í) veda o srbskohrvatskem jeziku in književnostih tega jezikovnega področja: študirati srbohrvatistiko ♪
- srbohrvátski -a -o prid. (ȃ) srbskohrvatski: srbohrvatski jezik ♪
- srborít -a -o prid. (ȋ ȋ) ekspr. ki se hitro razjezi, stepe: srboriti fantje / srborito obračunavanje srboríto prisl.: srborito gledati ♪
- srborítiti -im nedov. (í ȋ) ekspr. z besedami, dejanji kazati srboritost: razgrajal je in srboritil ♪
- srborítka -e ž (ȋ) ekspr. ženska, ki se hitro razjezi, stepe: ta deklica je prava srboritka ♪
- srborítnica -e ž (ȋ) srboritka: mlada srboritnica ♪
- srborítost -i ž (ȋ) ekspr. lastnost človeka, ki se hitro razjezi, stepe: znan je po svoji srboritosti ♪
- sŕbski -a -o prid. (ȓ) nanašajoč se na Srbe ali Srbijo: srbski jezik; srbski narod / srbske narodne pesmi ◊ gastr. srbska solata solata iz paradižnikov, paprik, zelja, čebule, navadno vložena v kis sŕbsko prisl.: govoriti (po) srbsko ♪
- sŕbskohrváški -a -o prid. (ȓ-ȃ) nanašajoč se na Srbe in Hrvate: srbskohrvaški jezik ♪
83.709 83.734 83.759 83.784 83.809 83.834 83.859 83.884 83.909 83.934