Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (83.309-83.333)



  1.      sômovka  -e ž (ó) samica soma: somovka je odložila ikre
  2.      somráčnica  in sómračnica -e ž (; ọ̄) nar. vešča: Njegove prestrašene oči so obletavale razred kakor somračnica (I. Koprivec)
  3.      somráčnik  in sómračnik -a m (; ọ̄) nav. mn., zool. nočni metulji z močnim telesom in ozkimi, dolgimi prednjimi krili, Sphingidae: pedici in somračniki
  4.      somráčnost  in sómračnost -i ž (ā; ọ̄) knjiž. lastnost, značilnost somračnega: somračnost grape
  5.      somrák  in sómrak -a m (; ọ̄) knjiž. polmrak: bil je že somrak, ko se je vračal / večerni somrak / somrak starinskih dvoran; pren. posvetiti v somrak preteklosti ● knjiž. v dušo se mu zgrinja somrak postaja žalosten, potrt; knjiž. živeti v somraku v razmerah, ko se ovira, preprečuje svoboda, napredek, kritično mišljenjebot. navadni somrak zdravilna dlakava rastlina z jajčastimi listi in belimi cveti; navadna črna meta
  6.      són  -a m (ọ̑) fiz. enota za merjenje glasnosti, preračunana iz fona: meriti v sonih; foni in soni
  7.      sonánt  -a m (ā) lingv. zveneči soglasnik, ki ne zahteva pred seboj po zvenečnosti enakega soglasnika; zvočnik: variante sonantov
  8.      sónar  tudi sonár -ja m (ọ̑; ā) navt. priprava za merjenje vodne globine in za odkrivanje predmetov pod vodo v vseh smereh z ultrazvokom: iskati podmornice s sonarji; opremiti ladjo s sonarjem; ribolov s sonarjem
  9.      sònarodnják  -a m (-á) kdor je v razmerju do drugega iste narodnosti; rojak: spodbujati sonarodnjake; življenje sonarodnjakov na tujem
  10.      sónarski  tudi sonárski -a -o prid. (ọ̑; ā) nanašajoč se na sonar: sonarski signali / sonarske boje
  11.      sonáta  -e ž () muz. instrumentalna skladba z več stavki, od katerih je vsaj eden v sonatni obliki: igrati sonato / klavirska, violinska sonata; sonata za klavir in flavto
  12.      sonatína  -e ž () muz. krajša in tehnično lažja sonata: igrati sonatino / sonatina za klavir in violino
  13.      sónčarica  -e ž (ọ̑) bolezen zaradi premočnega delovanja sončnih žarkov na nepokrito glavo in gol tilnik: pojdi v senco, da te ne zadene sončarica; dobiti sončarico; znaki sončarice
  14.      sončáva  -e ž () knjiž. sončna svetloba, sončni sij: zaslanjati si oči pred sončavo; slabotna sončava; ekspr. slap sončave; vas v poletni sončavi
  15.      sónčiti  -im nedov. (ọ́ ọ̑) izpostavljati telo, del telesa delovanju sončnih žarkov: sončiti dojenčka; sončiti bolno nogo; fantje plavajo in se sončijo; sončiti se na terasi, ob reki / na skali se sonči kuščar sónčiti se ekspr. 1. biti, nahajati se kje obsijan s soncem: na pobočju se sonči vas 2. v zvezi z v biti v veliki meri deležen naklonjenosti koga: sončiti se v ljubezni staršev; sončil se je v njegovi milosti ∙ ekspr. sončil se je v očetovi slavi tudi on je bil deležen očetove slave; ekspr. sončiti se v svoji slavi biti slaven in čutiti v tem zadovoljstvo
  16.      sónčnat  -a -o prid. (ọ̑) star. sončen: sončnati griči
  17.      sónčnica  -e ž (ọ̑) visoka kulturna rastlina z velikim, okroglim, rumeno rjavim socvetjem, ki se goji zlasti za pridobivanje olja: pleti, sejati sončnice; glave sončnic; semena sončnic; spravilo sončnic; obrača se proti soncu kot sončnica / luščiti sončnice semena sončnicagr. gomoljasta sončnica krmna rastlina z užitnimi, krompirju podobnimi gomolji; topinambur; vrtn. okrasna sončnica; zool. sončnice enocelične živali z okroglo celico in panožicami v obliki žarkov, Heliozoa
  18.      sónčnik  -a m (ọ̑) 1. priprava z ročajem in zložljivo streho za zaščito pred soncem: odpreti sončnik; čipkast, rožast sončnik / pisani sončniki na plaži, živilskem trgu senčniki 2. nar. veter, ki piha iz smeri, v kateri je sonce: zapihal je sončnik
  19.      sónčnost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost sončnega: sončnost vinogradov / zaradi sončnosti je ta otok zelo priljubljen / ekspr. sončnost značaja
  20.      sónda  -e ž (ọ̑) 1. priprava za merjenje, raziskovanje težko dostopnih, nedostopnih mest, področij: sonde se uporabljajo pri raziskovanju morskega dna, ozračja, vesolja / izstreliti sondo na luno, planet; jemati vzorce snovi s sondo / sonda pošilja podatke / merilna, meteorološka, vesoljska sonda; ultrazvočna sonda 2. med. paličica, cevka, ki se uporablja pri preiskovanju ali zdravljenju telesnih votlin, ran: potisniti sondo v želodec, žilo; s sondo izčrpati prebavni sok; ugotoviti globino rane s sondo; gumijasta, plastična sonda / maternična, želodčna sonda / medicinska sonda // cevka, ki se potisne v želodec, da se bolnik po njej hrani: hraniti koga po sondi 3. vrtina, luknja v gradbeni element, tla, da se ugotovi stanje, lastnosti, sestava: narediti sonde v nosilne zidove gradu / izvrtati več tisoč metrov globoko sondo / naftne sonde // arheol. izkop za ugotovitev najdišča: sonda je potrdila predvidevanja / arheološka sonda ● publ. umetnikove sonde na področju človeške duševnosti posamezne raziskave, razčlenitvealp. sonda dolga, sestavljiva palica za iskanje koga v plazu; elektr. potencialna sonda za merjenje električnega potenciala; voj. sonda naprava, ki opozarja na mine, radioaktivno sevanje
  21.      sondáža  -e ž () glagolnik od sondirati: dobiti podatke z merjenjem in s sondažo; sondaža tal / sondaža tržišča / raziskovati zidove s sondažami
  22.      sondírati  -am nedov. in dov. () 1. s sondo raziskovati, meriti: sondirati morsko dno, visoke plasti ozračja // med. s sondo preiskovati ali zdraviti: sondirati rano, želodec 2. publ. ugotavljati, raziskovati kako mišljenje, stanje a) pred določenim dejanjem, odločitvijo: previdno so sondirali, kaj lahko zahtevajo; sondiral je teren in ugotovil pripravljenost za pogajanja b) na osnovi raziskave, spraševanja manjše, vzorčne skupine: sondirati javno mnenje ◊ alp. reševalci sondirajo plaz; arheol. sondirati keltsko najdišče
  23.      sóng  tudi sông -a m (ọ̑; ) kratka, preprosta, pogosto družbenokritična pesem, popevka a) kot del literarnega kabareta: songe je pel znani humorist; povezati posamezne prizore s songi b) kot vložna pesem v dramskem besedilu: v drami, komediji je tudi nekaj songov; songi v Brechtovi Beraški operi
  24.      sòobčàn  in sòobčán -ána m (- -á; -) kdor je v razmerju do drugega občan iste občine: ugotovila sta, da sta soobčana
  25.      sòobčutíti  in sòobčútiti -im dov. (- -ú) skupaj s kom občutiti: ni mogel soobčutiti veselja, ki je prevzemalo prijatelje

   83.184 83.209 83.234 83.259 83.284 83.309 83.334 83.359 83.384 83.409  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA