Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (83.159-83.183)



  1.      sòdolžník  -a [ž] m (-í) kdor je skupaj s kom dolžnik: podpisi sodolžnikov
  2.      Sódoma  -e ž (ọ̑) po bibliji mesto, ki je bilo uničeno zaradi velike moralne, zlasti spolne pokvarjenosti: tam bo nova Sodoma; živijo kot v Sodomi in Gomori
  3.      sódoma  -e ž (ọ̑) ekspr. velika moralna, zlasti spolna pokvarjenost: zgrozili smo se nad to sodomo
  4.      sodomíja  -e ž () spolno občevanje z živaljo: sodomija slaboumnega pastirja // knjiž., redko homoseksualnost, spolna perverznost
  5.      sodomít  -a m () kdor spolno občuje z živaljo: slaboumen sodomit // knjiž., redko homoseksualec, spolni perverznež: odnosi med sodomiti
  6.      sódomski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mesto Sodoma: sodomski prebivalci ∙ ekspr. sodomski ogenj velik, uničujoč ogenjrel. sodomski greh
  7.      sodopŕst  -a -o prid. ( ) zool. ki ima dva prsta ali štiri prste: ta žival je sodoprsta / sodoprsti kopitarji
  8.      sódost  -i ž (ọ̄) mat. lastnost, značilnost sodega: lihost in sodost števil
  9.      sódov  -a -o (ọ̑) pridevnik od sod1: sodovo dno
  10.      sòdožívljati  -am nedov. (-í) skupaj s kom doživljati: sodoživljal je katastrofe, ki so prizadevale domače prebivalstvo; poznal je njeno preteklost, kot bi jo sodoživljal / pripovedovali so o vojnih grozotah, ki so jih sodoživljali na fronti ● knjiž. gledalci in igralci so sodoživljali dogajanje na odru skupaj podoživljali
  11.      sódra  -e ž (ọ̄) padavine v obliki drobnejših ledenih zrn: padala je, usula se je, pog. šla je sodra; pomladanska ploha s sodro / pri označevanju časovnosti v sodri in dežju so prišli na cilj
  12.      sódrast  -a -o prid. (ọ̄) redko pomešan s sodro: sodrast naliv
  13.      sódrga  -e ž (ọ̄) 1. slabš. ničvredni, malovredni ljudje: sodrga ga je napadla in oropala; v lokalu so se zbirali postopači, kvartači in druga sodrga; zlagana malomeščanska sodrga; zločinska sodrga / kot psovka pustite nas mimo, sodrga // v razredni družbi pripadniki socialno nižjih družbenih slojev: sodrga zahteva enakopravnost; hotel je pridobiti sodrgo; lačna sodrga 2. zastar. navlaka, šara: hudourniki so v dolino nanesli razno sodrgo / pobrati sodrgo po kotih 3. nar. sodra: burja je nesla sodrgo v okna
  14.      sodrúg  -a m () 1. nekdaj naslov za sočlana socialnodemokratske in komunistične stranke, organizacije: dogovoriti se z italijanskimi sodrugi za skupen nastop / kot nagovor sodrugi, vztrajajte; kot pristavek k imenu sodrug [s.] Ivan Regent 2. zastar. tovariš, prijatelj: pomagati sodrugom na potovanju / iskati si sodruga za življenje
  15.      sodrúga  -e ž () zastar. tovarišica, prijateljica: srečati sodrugo iz šolskih let
  16.      sodrúžica  -e ž () ženska oblika od sodrug 1: izbrati izkušeno sodružico za pogajanja / kot nagovor sodrugi in sodružice, pripravimo se za novi čas
  17.      sòdržavlján  in sòdržavljàn -ána m (-; - -á) kdor je v razmerju do drugega državljan iste države: srečati sodržavljane v tujini // kdor je skupaj s kom pripadnik iste družbenopolitične skupnosti: preprečiti izkoriščanje revnejših sodržavljanov
  18.      sódstvo  -a s (ọ̑) 1. dejavnost, ki se ukvarja s sojenjem in odločanjem o drugih pravnih zadevah: reorganizirati sodstvo; zakoni so temelj sodstva; sodelovanje laikov v sodstvu // s prilastkom področje take dejavnosti: mladinsko, ustavno, vojaško sodstvo 2. celota organov, ki to dejavnost opravlja: sodstvo je varuh z ustavo in zakoni priznanih pravic; zastopnik sodstva / zastar. sodstvo tega ni verjelo, a moža je moralo zaradi pomanjkanja dokazov izpustiti sodišče 3. sodna oblast: imeti sodstvo nad kom; izvrševati sodstvo ◊ jur. kazensko sodstvo; krvno sodstvo v fevdalizmu za kazenske zadeve, za katere je mogoča težja telesna ali smrtna kazen
  19.      sòfinancírati  -am in sòfinansírati -am nedov. in dov. (-) skupaj s kom financirati: gospodarske organizacije financirajo ali pa sofinancirajo strokovne šole
  20.      sofíst  -a m () 1. pristaš starogrške filozofske smeri, ki temelji na senzualizmu in spoznavnem relativizmu: sofist Protagora; ideje, metode sofistov 2. slabš. kdor dokazuje, razglaša navidezne resnice, namerno zavajajoče trditve: ne bodi tak sofist
  21.      sofístika  -e ž (í) 1. starogrška filozofska smer, ki temelji na senzualizmu in spoznavnem relativizmu: nekatere ideje je ta filozof prevzel iz sofistike; doba sofistike 2. slabš. dokazovanje, razglašanje navideznih resnic, namerno zavajajočih trditev: nobena sofistika ne more ovreči tega dejstva / v njihovem govorjenju je veliko sofistike
  22.      sofístovski  -a -o prid. () sofističen: sofistovska etika o pravici močnejšega / sofistovski dokazi
  23.      sofíta  -e ž () gled. kratka zavesa nad odrom, ki od zgoraj omejuje prizorišče: kulise in sofite
  24.      sofóra  -e ž (ọ̑) vrtn. parkovno drevo s široko okroglasto krošnjo in rumenkasto belimi cveti v latih, Sophora japonica: sofora v parku medi / japonska sofora
  25.      soglasíti  -ím in soglásiti -im dov., soglásil ( í; ā) zastar. uskladiti: soglasiti barve z vsebino slike soglasíti se, in soglásiti se strinjati se, soglašati: soglasili so se z njegovo odločitvijo

   83.034 83.059 83.084 83.109 83.134 83.159 83.184 83.209 83.234 83.259  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA