Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (8.301-8.325)


  1.      doplésati  in doplesáti -pléšem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. končati plesanje: ko je doplesala, so ji vsi ploskali; doplesati ples; komaj je doplesala do konca 2. s plesanjem priti kam: doplesala sta do mize; pren. daleč smo doplesali ♪
  2.      doplêsti  -plêtem dov., doplêtel in doplétel doplêtla, stil. doplèl doplêla (é) 1. končati pletenje: doplesti koš; pravkar je dopletla nogavico; vencev še niso dopletli 2. dodatno, zraven splesti: doplesti prekratke rokave jopice dopletèn -êna -o: obleka z dopletenim ovratnikom; košara je dopletena ♪
  3.      dopléti  -plévem dov., tudi doplevíte; doplél (ẹ́) končati pletje: do večera so doplele ♪
  4.      dopočénjati  -am nedov. (ẹ̑) nar., ekspr. delati, početi: strašno, kaj ti ljudje dopočenjajo ♪
  5.      dopočéti  -čnèm nedov., dopočél; nam. dopočét in dopočèt (ẹ́ ȅ) nar., ekspr. delati, početi: fant táko dopočne, da ga ne morem prenašati; strašno, kakšno so dopočeli vso noč ♪
  6.      dopoldánec  -nca [u̯d] m (á) žarg., šol. kdor hodi dopoldne v šolo: šipo so razbili dopoldanci; dopoldanci in popoldanci ♪
  7.      dopóldne  -dnéva [u̯d] s (ọ̑ ẹ̑) ed. del dneva od jutra do poldneva; dopoldan: sončno nedeljsko dopoldne ♪
  8.      dopóldne  [u̯d] prisl. (ọ̑) v času od jutra do poldneva: dopoldne je bil pri nas; v šolo hodi dopoldne; ob enajstih dopoldne; nesreča se je zgodila včeraj dopoldne ♪
  9.      dopoldnéven  -vna -o [u̯d] prid. (ẹ̑) redko dopoldanski: nima rada dopoldnevnih obiskov ♪
  10.      dopolnílen  -lna -o [u̯n] prid. (ȋ) ki kaj dopolni, dopolnjuje: dopolnilno gnojenje z umetnimi gnojili; dopolnilno krmljenje čebel / sprejeli so nekaj dopolnilnih predlogov k osnutku statuta; dopolnilni predpisi; dopolnilna sredstva za financiranje družbenih služb / učencem je bila potrebna dopolnilna razlaga; dopolnilno vprašanje pri zaslišanju / dopolnilna dejavnost podjetja dejavnost, ki jo podjetje opravlja poleg osnovne; dopolnilno izobraževanje ◊ agr. dopolnilni posevek posevek, s katerim se izkoristi obdelovalna površina v času med glavnimi posevki; fiz. dopolnilni barvi barvi, ki pomešani med seboj dasta belo barvo; geom. dopolnilna piramida piramida, ki dopolnjuje prisekano piramido do popolne piramide; šol. dopolnilni izpit izpit, ki ga opravlja učenec ob prestopu na drugo šolo iz predmeta, ki ga ni bilo v programu njegove šole ♪
  11.      dopolnítev  -tve [u̯n] ž (ȋ) glagolnik od dopolniti: dopolnitev zalog; odlok o spremembi in dopolnitvi predpisov / delo bo potrebno še manjših dopolnitev in popravkov / prizadeval si je za dopolnitev samega sebe izpopolnitev, izboljšanje ♪
  12.      dopolnítven  -a -o [u̯n] (ȋ) pridevnik od dopolnitev: dopolnitveni postopek ♪
  13.      dopólnjenje  -a [u̯n] s (ọ́) glagolnik od dopolniti: dopolnjenje posode / v delu je dopolnjenje življenja / knjiž. v njem je vzklila želja po osebnem dopolnjenju izpopolnitvi, izboljšanju ♪
  14.      dopolnjeválec  -lca [u̯n-u̯c] m (ȃ) kdor kaj dopolnjuje: bil je nadaljevalec in dopolnjevalec naše gledališke tradicije ♦ trg. uslužbenec v samopostrežni trgovini, ki prinaša blago na prodajne police ♪
  15.      dopolnjeválen  -lna -o [u̯n] prid. (ȃ) ki kaj dopolnjuje: tehnična vzgoja je na gimnaziji dopolnjevalno izobraževalno področje ♪
  16.      dopolnjevánje  -a [u̯n] s (ȃ) glagolnik od dopolnjevati: dopolnjevanje proizvodnje; spreminjanje in dopolnjevanje ustave / vsestransko dopolnjevanje med podjetji; medsebojno dopolnjevanje moža in žene / dopolnjevanje sodov ♦ mat. računska operacija, pri kateri se znanemu seštevancu doda toliko, da se dobi znana vsota ♪
  17.      dopolnjevánka  -e [u̯n] ž (á) uganka, pri kateri je treba besedo dopolniti z eno ali več manjkajočimi črkami, da dobi (nov) pomen: rešitve dopolnjevank ♪
  18.      dopolnjeváti  -újem [u̯n] nedov. (á ȗ) 1. dajati (k) čemu še kaj, zlasti kar manjka: dopolnjevati asortiment izdelkov; dopolnjeval je svoj referat; dopolnjevati zaloge živil ♦ mat. delati računsko operacijo, pri kateri se doda znanemu seštevancu toliko, da se dobi znana vsota // dodajati do polne mere: dopolnjevati sode / profesor dopolnjuje svojo učno obveznost na drugi šoli 2. zastar. izpolnjevati: vsak mora dopolnjevati svoje naloge dopolnjeváti se imeti take različne lastnosti, da dajo skupaj skladno celoto: prijatelja se dobro dopolnjujeta / rastlinska in živinorejska proizvodnja se dopolnjujeta; teorija in praksa se dopolnjujeta dopolnjujóč -a -e: ohranjal je tradicijo, dopolnjujoč jo z novo vsebino; dopolnjujoče besede ♪
  19.      dopólnočen  tudi dopolnôčen -čna -o [u̯n] prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na čas do polnoči: dopolnočno razpoloženje gostov je začelo prehajati v pijanost ♪
  20.      dopovédati  -povém dov. (ẹ́) 1. s pripovedovanjem pojasniti: opisovala ga je, a ni mogla dopovedati, kakšen je; dolgo traja, preden otroku vse dopoveš / dopovej ji zlepa, da bo morala oditi / ekspr. ni mogel dopovedati, kako je srečen; ne morem dopovedati, kako sem se prestrašila povedati, izraziti // z utemeljevanjem, s pojasnjevanjem doseči pri kom, da sprejme kako mnenje, nasvet: dopovej to trmoglavcu, če moreš! nič si ne da dopovedati; daj si vendar dopovedati / skušala si je dopovedati, da ni nikogar 2. zastar. končati pripovedovanje: potrpi, naj dopove ♪
  21.      dopovéden  -dna -o prid. (ẹ̑) redko razumljiv, jasen: povedal jim bo to v dopovednem jeziku / njene besede so bile zelo dopovedne prepričevalne ♪
  22.      dopovedljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da dopovedati: umetnostno doživetje je težko dopovedljivo / nazorna in dopovedljiva formulacija problema dopovedljívo prisl.: govoril je zelo dopovedljivo prepričevalno ♪
  23.      dopovedovánje  -a s (ȃ) glagolnik od dopovedovati: iz gostilne je bilo slišati dopovedovanje in prerekanje / kljub našemu dopovedovanju je šel dalje ♪
  24.      dopovedováti  -újem nedov. (á ȗ) s pripovedovanjem pojasnjevati: podoficirji so vojakom nekaj dopovedovali; vedno znova je dopovedovala otroku, kakšen je volk; z ihto mu je dopovedovala, kaj naj stori / dopoveduje mu z rokami // z utemeljevanjem, s pojasnjevanjem skušati doseči pri kom, da sprejme kako mnenje, nasvet: v trgovinah so dopovedovali ljudem, da blaga ni; otrok je zastonj dopovedoval, da je lačen / vedno znova si je dopovedovala, da se je to moralo zgoditi ♪
  25.      doprávdati se  -am se dov. (ȃ) knjiž. končati pravdanje: zate smo se že dopravdali ♪

   8.176 8.201 8.226 8.251 8.276 8.301 8.326 8.351 8.376 8.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA