Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (82.909-82.933)


  1.      slúžba  -e ž (ȗ) 1. delo na podlagi delovnega razmerja: dobiti, imeti, iskati, izgubiti, odpovedati službo; biti brez službe; odpustiti, ekspr. napoditi koga iz službe; biti ob službo; sprejeti koga v službo / priložnostna, stalna, začasna služba / pisar. nastop službe takoj, plača po dogovoru // opravljanje takega dela: ta teden nimam službe; službo jemlje resno, zavzeto; za danes smo službo končali, ekspr. odbrenkali / dežurna služba; nočna služba / voziti se v službo; zamuditi službo začetek delovnega časa / opravljati službo tajnice biti tajnica // pog. stavba, prostor, kjer se opravlja tako delo: v službi imamo centralno kurjavo; počakal te bom ob dveh pred službo / to sem slišal v službi 2. s prilastkom delo, dejavnost, vezana na določeno področje: biti v civilni, diplomatski, vojaški službi; prosvetna, socialna, upravna, zdravstvena služba // dejavnost, ki se ukvarja z delom, kot ga določa prilastek: hidrometeorološka, inšpekcijska, patronažna, požarna služba / gorska reševalna služba; informacijsko dokumentacijska [INDOK] služba ki zbira, obdeluje in posreduje informacije z določenega področja; prijavna in odjavna služba; strokovna služba; služba družbenega knjigovodstva družbena organizacija, ki nadzoruje uporabljanje družbenih sredstev 3. nav. mn. oddelek (v delovni organizaciji): o sklepu je treba obvestiti vse službe; usklajevati delo posameznih služb / evidenčna, finančna, računovodska služba 4. redko služenje: namen gledališča je služba družbi, resnici / biti v službi domovine ● žarg., jur. skupne službe delovna skupnost; šalj. vse gre, spada v rok službe delovni čas teče, mineva, ne glede na koristnost, smiselnost dela, ki ga kdo opravlja; ekspr. družba je družba, služba pa služba ločevati je treba prijateljske odnose od delovnih dolžnosti, obveznosti; preg. goste službe, redke suknje kdor zelo pogosto menjava delo, službe, revno živi ◊ agr. pospeševalna služba ki se ukvarja s strokovnim svetovanjem kmetovalcem, kako izboljšati in posodobiti delo; avt. vlečna služba ki skrbi za odvoz poškodovanih in pokvarjenih vozil; jur. služba državne varnosti del državne uprave, ki skrbi za varovanje ustavne ureditve; navt. krovna, strojna služba; rel. služba božja maša; šol. prosvetno-pedagoška služba strokovna služba, ki svetuje in pomaga šolam pri pedagoškem delu; žel. izvršilne službe ki sodelujejo pri prevozu na železnici ali ga tehnično omogočajo ♪
  2.      slúžbica  -e ž (ȗ) ekspr. manjšalnica od služba: poiskati si službico; dobra, donosna službica; nepomembna službica ♪
  3.      službováti  -újem nedov. (á ȗ) biti v službi, opravljati službo: službovati na železnici; več let je služboval v tem kraju; služboval je kot podeželski zdravnik službujóč -a -e: službujoči prometnik ♪
  4.      služinčád  -i ž (ȃ) v nekaterih deželah služabniki: služinčad stanuje v stranskem krilu poslopja; gospodar je izplačal, nadzoroval služinčad ♪
  5.      služíti  in slúžiti -im nedov. (ȋ ú) 1. biti v službi, opravljati službo: takrat je še služil, zdaj pa je v pokoju; njegov oče služi pri železnici; kot učitelj je deset let služil v tej vasi / služila je na sodišču za tajnico bila je tajnica // voj., navadno v zvezi služiti kadrovski, vojaški rok opravljati določen čas trajajočo obvezno dejavnost v vojski: njen sin služi kadrovski rok; vojaški rok je služil pri mornarici / služiti vojsko; služil je v isti četi kot jaz 2. z dajalnikom delati za koga, ki ima oblast: kmetje so stoletja služili graščakom / zvesto služi svojim nadrejenim // nav. ekspr. vneto, prizadevno delati, delovati za kaj: služiti domovini, revoluciji / služiti lepoti, resnici 3. nekdaj biti stalno najet za opravljanje določenih del: služil je na veliki kmetiji; odšla je služit v mesto; služiti za deklo, hlapca, pestunjo; služi pri dobrem gospodarju 4. navadno s prislovnim določilom dobivati kaj, navadno denar, za opravljeno delo: ti ljudje dobro služijo / koliko služiš na mesec zaslužiš / služiti denar // ekspr., v zvezi služiti kruh pridobivati (osnovna) materialna sredstva, materialne dobrine: kdaj boš začel sam služiti kruh; služiti si kruh s poučevanjem, kot rudar 5. biti koristen, dober pripomoček: uničili so vse, kar bi služilo sovražniku; palica mu je na poti dobro služila / gradivo bo služilo vsem, ki bodo raziskovali to obdobje koristilo, pomagalo // biti uporaben, koristen: vse je urejeno tako, da bodo naprave služile tudi kasneje / noge mu ne služijo več ne more več hoditi; tudi leva roka mu dobro služi lahko dela z njo 6. z oslabljenim pomenom izraža namenskost, kot jo določa samostalnik: ta prostor je dolgo služil za skladišče; soba je služila tudi kot delavnica / čipke služijo samo za okras so; ta steza služi samo pastirjem uporabljajo jo samo pastirji; za posteljo jim služi živalska koža imajo živalsko kožo / publ. stavba služi svojemu namenu se uporablja za to, za kar je zgrajena // z glagolskim samostalnikom izraža, da je kaj predmet dejavnosti, kot jo določa samostalnik: ključ služi za odpiranje konzerv / take prireditve služijo medsebojnemu spoznavanju omogočajo medsebojno spoznavanje; taka umetnost služi uspavanju družbene zavesti uspava družbeno zavest; slovnica bo služila za dvojezični pouk se bo uporabljala ● ekspr. od razburjenja ji jezik ni več služil ni mogla več govoriti; bibl. nihče ne more služiti dvema gospodoma se ravnati po dveh izključujočih se moralnih načelih hkrati; star. služiti kralju, cesarja biti pri vojakih; ekspr. služi mamonu kopičenje bogastva, denarja mu je najvažnejše v življenju; star. služiti poželenju predajati se mu; zastar. služiti goste streči jim služíti se in slúžiti se zastar. uporabljati: služiti se dobrih zdravil / služiti se s tujim jezikom služèč -éča -e: nekateri ljudje pozabljajo na svoje osebne koristi, služeč skupnim; v ta namen služeče grablje imajo zobe na obeh straneh ♦ jur. služeče zemljišče zemljišče, na katerem obstaja služnostna pravica v korist drugega zemljišča ♪
  6.      slúžkinja  -e ž (ȗ) v nekaterih deželah stalno najeta ženska, navadno v mestu, za pomoč pri gospodinjskih delih: imeti, najeti služkinjo ∙ ekspr. bila je vsem za služkinjo vsem je morala streči, pomagati ♪
  7.      slúžnik  -a m (ȗ) 1. arhit. k steni ali slopu prislonjen stebričasti nosilec gotskega obočnega sistema: tudi rebra in služniki so poslikani 2. zastar. služabnik: najeti služnika ♪
  8.      slúžnost  -i ž (ú) 1. jur. pravica do delnega omejevanja lastnika pri razpolaganju s svojo lastnino ali do delne uporabe tuje lastnine: pridobiti služnost / osebna služnost pravica do uživanja, rabe tuje stvari in stanovanja; vodna služnost pravica zajemanja vode na tujem zemljišču; služnost poti pravica prehoda čez tuje zemljišče 2. knjiž. podrejenost, odvisnost: upreti se služnosti čemurkoli / prizadevanja, da bi ne bila nobena družbena skupina v služnosti v podrejenem položaju ♪
  9.      smálta  -e ž (ȃ) kem. s kobaltovim oksidom modro obarvano, v prah zmleto kalijevo steklo za barvanje emajla, stekla ♪
  10.      smarágd  -a m (ȃ) drag kamen zelene barve: prstan s smaragdom ♪
  11.      smash  -a [smêš] m (ȇ) šport., pri igrah z žogo močen udarec od zgoraj navzdol, da zleti žoga na polje nasprotnega igralca ♪
  12.      smátrati  -am nedov. (ȃ) publ. imeti za, šteti za: smatral ga je še za otroka; smatrati koga za poštenjaka / smatrati za potrebno // misliti, meniti: smatral je, da je pravica na njegovi strani; smatram, da to ni res ♪
  13.      smícati  -am nedov. (ȋ ȋ) nar. vzhodnoštajersko zbadati, pikati: strnišče smica smícati se smukati se: smical se je okoli matere ♪
  14.      smíla  -e ž (ȋ) nar. vzhodnoštajersko usmiljenje: pri njih ni našel smile / dati kaj iz smile ♪
  15.      smílj  -a m (ȋ) bot. rastlina s suhimi ovršnimi listi in rumenimi cveti v košku, Helichrysum ♪
  16.      smíljica  -e ž (ȋ) bot. trava z dlakavimi ali golimi klaski v latu, Koeleria ♪
  17.      smíljka  -e ž (ȋ) bot. rastlina z nasprotnimi listi in belimi cveti, socvetji, Cerastium: navadna, njivska, vrtna smiljka ♪
  18.      smírkati  -am nedov. (ȋ) teh. obdelovati s smirkovim papirjem: smirkati površino kovine ♪
  19.      smírkov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na smirek: smirkov prah ♦ teh. smirkov papir zelo trden papir, na eni strani posut z zrnci smirka za brušenje kovinskih delov ♪
  20.      smírna  neskl. pril. (ȋ) tekst., navadno v zvezi smirna preja zelo debela, mehka, dvojno ali trojno sukana volnena preja: izdelovati smirna prejo / smirna preproga smirenska preproga ♪
  21.      smód  -a m (ọ̑) 1. dim, plin, ki nastane pri smojenju: oster vonj po smodu 2. knjiž. smog: smod se je razgubil 3. agr. bolezen, pri kateri se oboleli deli rastline posušijo ali odmrejo; ožig: škropiti proti smodu / trtni smod peronospora ♪
  22.      smodíti  -ím nedov., smojèn (ȋ í) 1. z ognjem, vročino povzročati, da postane kaj deloma poškodovano: smoditi dlake; čevlji se ne sušijo, ampak smodijo; pazi, smodiš si lase // povzročati, da se poškodujejo, uničijo občutljivejši deli rastlin: sonce smodi mlado travo 2. tekst. z gorečim plinom ali razžarjenimi ploščami odstranjevati štrleča vlakna: smoditi tkanino ● ekspr. sonce smodi, saj je poletje žge; star. smoditi tobak kaditi ◊ agr. smoditi prašiča s smojenjem odstranjevati ščetine z njega smodíti se pri kuhanju se zaradi vročine prijemati podlage in se deloma poškodovati: meso, rižota se smodi ♪
  23.      smodník  -a m (í) eksplozivna snov v obliki prahu ali zrn, ki ima pri izgorevanju veliko potisno moč: napolniti naboje s smodnikom; izdelava smodnika ∙ slabš. ta prav gotovo ne bo iznašel smodnika ni posebno pameten, bister; ekspr. smodnika do zdaj še nismo povohali se še nismo bojevali; sod smodnika ekspr. biti sod smodnika vir nevarnosti; ekspr. vreči iskro v sod smodnika v zelo napeti situaciji povzročiti spor, konflikt; ekspr. sedeti na sodu smodnika biti v zelo nevarnem položaju ♦ kem. brezdimni smodnik ki ob eksploziji, vžigu ne daje dima; črni smodnik ♪
  24.      smodníkov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na smodnik: smodnikova obstojnost / smodnikov dim / smodnikov prah ♪
  25.      smodníški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na smodnik: smodniški dim / smodniški naboji / smodniško skladišče ♪

   82.784 82.809 82.834 82.859 82.884 82.909 82.934 82.959 82.984 83.009  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA