Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (8.276-8.300)


  1.      donênje  -a s (é) glagolnik od doneti: mogočno donenje orgel; slišati je bilo ubrano donenje zvonov / plaz je z votlim donenjem drsel v dolino ♪
  2.      donések  -ska m (ẹ̑) 1. s čimer kdo k čemu prispeva, zlasti v znanosti, umetnosti: študija je tehten donesek k razumevanju pisateljevega dela; članek je zanimiv donesek za zgodovino slovenske kulture; Prešernov donesek v slovensko poezijo 2. zastar. denarna vsota ali kakšna stvar, ki se za kaj da, prispeva; prispevek: plačevati mesečni donesek; prostovoljni doneski ♪
  3.      donêsti  -nêsem dov., donésel donêsla (é) 1. redko nehati nesti: nimamo več jajc, ker so kokoši donesle 2. zastar. donositi: če je krava bolna, ne bo donesla 3. zastar. prinesti: dekla mu je donesla vina / donesel mu je pozdrave / kupčija mu je donesla dobiček donesèn tudi donešèn -êna -o: ta rastlina ni domača, ampak je k nam donesena ♪
  4.      donéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. dajati polne, nizke glasove: orgle, zvonovi donijo; zamolklo doneti / glas mu je votlo donel 2. doneč se širiti: preko polj doni vesela pesem; glas roga je donel s hriba v hrib / po hodniku so doneli trdi koraki 3. ekspr. biti zaznaven, slišen: iz njenega glasu je donel upor; iz besed je donelo sovraštvo / njen smeh je še vedno donel / njegove besede so ji neprestano donele na uho donèč -éča -e 1. deležnik od doneti: doneč zvon; zapel je s prijetno donečim glasom; srebrno doneč smeh 2. ekspr. vznesen, a vsebinsko prazen: visoko doneče besede, fraze ♪
  5.      donôsen  -sna -o prid., donôsnejši (ó ō) 1. ki prinaša dobiček, korist: njegovo podjetje je zelo donosno / izbral si je zelo donosen poklic; imeti donosno službo 2. ekon. ki daje visok donos: donosne vrste žita ♪
  6.      donóšenček  -čka m (ọ́) donošen otrok: donošenčki in nedonošenčki ♪
  7.      donóšenost  -i ž (ọ́) lastnost donošenega: donošenost ploda ♪
  8.      dopadajênje  -a s (é) zastar. zadovoljstvo, ponos: gledal ga je z vidnim dopadajenjem ∙ zastar. imeti dopadajenje nad kom biti zadovoljen, vesel, da je tak ♪
  9.      dopadênje  -a s (é) star. zadovoljstvo, ponos: mati je z dopadenjem gledala na svojega sina; očitno dopadenje / občinstvo ga je sprejelo z dopadenjem z navdušenjem, odobravanjem ∙ star. imeti dopadenje nad kom biti zadovoljen, vesel, da je tak ♪
  10.      dopásen  -sna -o prid. (ȃ) um. narejen, izdelan do pasu: dopasni kip; dopasna figura ♪
  11.      dopásti se  -pádem se nedov. in dov., stil. dopàl se dopála se (á ā) pog., z dajalnikom biti všeč, ugajati: njena odločnost in natančnost se mi je zelo dopadla; dopadel se ji je na prvi pogled; sam sebi se dopade; zastar. fant mi ni dopadel, ker je kadil ♪
  12.      dopêči  -pêčem dov., tudi dopekó; dopêci dopecíte; dopékel dopêkla (é) 1. speči do konca: janjca so dopekli; krompir se je že dopekel 2. dodatno, zraven speči: dopekla je še nekaj peciva ♪
  13.      dopeljáti  -péljem tudi -ám dov., dopêlji dopeljíte; dopêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. dodatno, zraven pripeljati: če bo peska zmanjkalo, ga še dopeljite 2. zastar. pripeljati: dopeljali so nove zvonove; domov se je dopeljal s poštnim vozom ♪
  14.      dopésniti  -im dov. (ẹ̑) knjiž. dodatno, zraven spesniti: dopesnil je še eno kitico ♪
  15.      dopetáča  -e ž (á) ekspr., rabi se samostojno ali kot prilastek oblačilo, ki sega do pet: ogrnjen je bil v dolgo črno dopetačo; srajca, suknja dopetača; hlače dopetače; iron. oblekel je meniško dopetačo ♪
  16.      dopéten  in dopêten -tna -o prid. (ẹ̑; ē) ki sega do pet: zavil se je v dolg dopeten plašč; dopetna halja, srajca; dopetno krilo ♪
  17.      dopéti  -pôjem dov., dopój dopójte, tudi dopôj dopôjte; dopél (ẹ́ ó) končati petje: petelin je dopel; dopeti melodijo dopét -a -o: dopeta pesem ♪
  18.      dopétnica  in dopêtnica -e ž (ẹ̑; ȇ) redko, rabi se samostojno ali kot prilastek dopetača, dopetnik: srajca dopetnica ♪
  19.      dopétnik  in dopêtnik -a m (ẹ̑; ȇ) ekspr., rabi se samostojno ali kot prilastek oblačilo, ki sega do pet: ogrnil si je dopetnik; kožuh dopetnik ♪
  20.      dopísen  -sna -o prid. (ȋ) ki poteka z dopisovanjem: dopisni pouk; študirati po dopisni metodi; dopisno šolanje / dopisni član akademije znanosti in umetnosti njen član, za stopnjo nižji od akademika; dopisna knjiga zvezek, knjiga za interna obvestila, sporočila ♦ šol. dopisni tečaj; dopisna šola šola, v kateri se opravlja pouk z dopisovanjem ♪
  21.      dopisoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) 1. redko kdor poklicno opravlja dopisovanje; korespondent: dopisovalec v podjetju 2. star. dopisnik: bil je dopisovalec tujih listov / tako mi svetujejo moji dopisovalci ♪
  22.      dopisovánje  -a s (ȃ) glagolnik od dopisovati: a) dopisovanje v časopise / trgovsko, uradno dopisovanje b) dopisovanje opomb c) omenil je tudi svoje dopisovanje s Cankarjem ♪
  23.      doplačeválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor doplačuje ♪
  24.      doplačeváti  -újem nedov. (á ȗ) dodajati, plačevati manjkajoči del kake vsote ♪
  25.      doplačílen  -lna -o prid. (ȋ) ki se dobi za doplačilo: naročniki lahko prejmejo poleg rednih še dve doplačilni knjigi ♦ ptt doplačilna znamka posebna, dodatna znamka v dobrodelne namene ♪

   8.151 8.176 8.201 8.226 8.251 8.276 8.301 8.326 8.351 8.376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA