Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (82.759-82.783)


  1.      slavìč  -íča m (ȉ í) star. slavec: poslušati slaviča ♪
  2.      slávika  -vik s mn., daj. slávikam, mest. slávikah, or. slávikami (á ȃ, daj., mest., or. á) lit. dela v slovanskih jezikih in dela o slovanskih jezikih, književnostih: bibliografija slavik ♪
  3.      slavílnica  -e ž (ȋ) knjiž. pesem, ki koga slavi: zložil je nekaj slavilnic ♪
  4.      slavíst  -a m (ȋ) strokovnjak za slavistiko: znan slavist / seminar za profesorje slaviste / pog. sestanek slavistov drugega letnika slušateljev oddelka za slavistiko ♪
  5.      slavístika  -e ž (í) veda o slovanskih jezikih in književnostih: dognanja sodobne slavistike / diplomirati iz slavistike ♪
  6.      slavístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od slavist: slavisti in slavistke ♪
  7.      slavíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. izražati splošno priznanje velike vrednosti, veljave: želel je, da bi ga ljudje slavili; narod slavi svoje junake; tega pisatelja zelo slavijo / v svojih delih je slavil rojstno mesto 2. proslavljati kak pomemben dogodek ali spomin nanj; praznovati: slaviti desetletnico poroke; danes slavi svoj dvajseti rojstni dan / novo leto bomo slavili doma ● publ. naša ekipa je že tretjič slavila na prvenstvu zmagala; publ. moštvo je spet slavilo zmago zmagalo slavèč -éča -e: delavci so bili na ulicah, slaveč prvi maj; ne mara slavečih besed slávljen -a -o tudi slavljèn -êna -o: bil je slavljen in oboževan pesnik ♪
  8.      slavizácija  -e ž (á) glagolnik od slavizirati: slavizacija romanskega prebivalstva ♪
  9.      slavizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj slovansko: slavizirati Dalmacijo ♪
  10.      slavjanofíl  -a m (ȋ) zgod., v Rusiji, sredi 19. stoletja pristaš slavjanofilstva: do konca življenja je ostal slavjanofil ● knjiž., redko kot slavjanofil se je udeleževal sokolskih prireditev kot slovanofil ♪
  11.      slavjanofílski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na slavjanofile ali slavjanofilstvo: slavjanofilsko čaščenje mužikov / slavjanofilski nazori ♪
  12.      slavjanofílstvo  -a s (ȋ) zgod., v Rusiji, sredi 19. stoletja politično in kulturno gibanje za samostojen razvoj Rusije, ki idealizira patriarhalno slovansko kulturo: pristaš slavjanofilstva ♪
  13.      slávnica  -e ž (ȃ) knjiž. pesem, ki koga slavi: slavnica junaku / domovini je zapel čudovito slavnico ♪
  14.      slávnost  -i ž (á) prireditev, navadno z veliko udeleženci, posvečena pomembnemu dogodku, osebi ali spominu nanju: udeležiti se slavnosti; voditi slavnost / jubilejna, spominska, šolska slavnost ♪
  15.      slávnostnost  -i ž (á) lastnost, značilnost slavnostnega: slavnostnost oblačil; slavnostnost prireditve ♪
  16.      slávnoznàn  in slávnoznán -ána -o prid. (ā-ȁ ā-á; ā-á) zastar. zelo slaven: obiskal je slavnoznanega zdravnika ♪
  17.      slavofíl  -a m (ȋ) knjiž. slovanofil: navdušen slavofil ● knjiž., redko v Rusiji je postal slavofil slavjanofil ♪
  18.      slavofílstvo  -a s (ȋ) knjiž. slovanofilstvo: bil je znan po svojem slavofilstvu ● knjiž., redko pristaš slavofilstva slavjanofilstva ♪
  19.      slavolók  -a m (ọ̑) 1. monumentalen spomenik v obliki loka na stebrih, okrašen z reliefi, napisi: zmagovalcu so postavili slavolok / Slavolok zmage 2. dva manjša mlaja, ki ju prečno povezuje navadno napis, postavljena v čast prihoda koga: nad cesto se dviga slavolok; v čast novomašniku, novoporočencema so postavili slavolok ◊ um. lok, ki v cerkvi ločuje prezbiterij od ladje ♪
  20.      slavónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Slavonce ali Slavonijo: slavonski gozdovi / slavonska govorica ♪
  21.      slávski  -a -o prid. (ā) zastar. slovanski: slavski rod ● zastar. v Prekmurju so bili prva leta po prvi svetovni vojni slavski in madžarski uradniki slovenski ♪
  22.      slavúlja  -e ž (ú) ekspr. samica slavca: slavulja žvrgoli ♪
  23.      slíčica  -e ž (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od slika: nalepiti sličico na lepenko; zbira sličice nogometašev ♦ film. del filmskega traku z enim posnetkom ♪
  24.      slíčiti  -im nedov. (í ȋ) zastar., z dajalnikom biti podoben, spominjati na kaj: novi čevlji ne sličijo lanskim / sličil je dedu / poslopje je sličilo palači ♪
  25.      slíčnost  -i ž (í) zastar. podobnost: sličnost mnenj ♪

   82.634 82.659 82.684 82.709 82.734 82.759 82.784 82.809 82.834 82.859  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA