Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (82.684-82.708)



  1.      sládkor  -órja mọ́) 1. bela, navadno kristalna snov, ki se uporablja za slajenje: pridobivati, prodajati sladkor; posuti, potresti sadje s sladkorjem; žlica sladkorja; kava in sladkor / kristalni sladkor; praženi sladkor; sladkor v kockah, prahu 2. kem. ogljikov hidrat, katerega molekule so sestavljene navadno iz enega ali dveh monosaharidov: spreminjanje sladkorja v mlečno kislino; sladkorji v celičnem soku; molekula sladkorja / enostavni sladkor osnovni ogljikov hidrat, katerega molekule se ne dajo razcepiti v manjše; monosaharid; grozdni sladkor monosaharid, ki je kemično vezan v trsnem sladkorju, škrobu in celulozi; glukoza; invertni sladkor zmes enake količine grozdnega in sadnega sladkorja, nastala pri inverziji; lesni sladkor pentoza, ki nastane pri hidrolizi lesa; mlečni sladkor disaharid, ki je v mleku; sadni sladkor monosaharid, ki je kemično vezan v trsnem sladkorju; fruktoza; sestavljeni sladkor ogljikov hidrat, sestavljen iz večjega števila molekul monosaharida; polisaharid; sladni sladkor maltoza; škrobni sladkor iz škroba pridobljena glukoza s primesmiekspr. ta dež mi ne bo škodoval, saj nisem iz sladkorja občutljiv, pomehkuženagr. konsumni sladkor; pesni sladkor; trstni in trsni sladkor; gastr. lasasti sladkor sladkorne niti, narahlo navite na paličici v obliki kepe; vaniljin sladkor z dodatkom vanilje; med. krvni sladkor
  2.      sladkórka  -e ž (ọ́) žarg. sladkorna bolezen: sredstva proti sladkorki
  3.      sladkórna  -e ž, sladkórnih (ọ́) pog. sladkorna bolezen: ugotovili so, da ima sladkorno; zdravila proti sladkorni
  4.      sladkórnica  -e ž (ọ̑) 1. manjša posoda za sladkor: postaviti sladkornico in skodelice na mizo 2. zastar. tovarna sladkorja: delavci v sladkornici
  5.      sladkórnik  -a m (ọ̑) 1. sladkornica: napolniti sladkornik 2. knjiž. kdor ima sladkorno bolezen; diabetik: kruh za sladkornike
  6.      sladkornína  -e ž () knjiž. sladkorna voda: dati očiščene slive v sladkornino
  7.      sládkost  tudi sladkóst -i ž (á; ọ̑) lastnost, značilnost sladkega 1: sladkost pijače, sirupa / sladkost smetane
  8.      sladkóst  tudi sládkost -i ž (ọ̑; á) ekspr. lastnost, značilnost sladkega: sladkost njenih besed / rad se je spominjal sladkosti njenih ust ljubkosti, miline / sladkosti življenja prijetne, dobrodejne stvari
  9.      sladkôta  -e ž (ó) star. sladkoba, sladkost: sladkota grozdja / sladkota ljubezni
  10.      sladkoúst  -a -o prid. ( ū) knjiž., ekspr. ki se z lepim, izbranim govorjenjem dobrika, prilizuje: to je sladkoust in lažniv človek
  11.      sladokúska  -e ž () ženska oblika od sladokusec
  12.      sladostrástnica  -e ž () knjiž. ženska, ki se (rada) čutno naslaja: velika sladostrastnica
  13.      sladostrástnik  -a m () knjiž. kdor se (rad) čutno naslaja: bil je velik sladostrastnik ∙ knjiž. ta umetnost je le za sladostrastnike sladokusce
  14.      sláj  -a m () star. sladkoba, sladkost: slaj vina / slaju besed ne verjame / poznal je slaj ljubezni / pogled nanjo mu je v slaj v naslado
  15.      slája  -e ž (á) star. sladkoba, sladkost: slaja mošta, vina
  16.      slájšati  -am nedov. () ekspr. delati kaj bolj prijetno, bolj srečno: ta doživetja so mu slajšala starost
  17.      slák  -a m () rastlina z dolgim, poleglim ali ovijajočim se steblom in velikimi zvončastimi cveti: slak raste med žitom; plavica in slak ♦ bot. njivski slak rastlina s poleglim steblom in belimi ali rdečimi zvončastimi cveti, Convolvulus arvensis; plotni slak trajnica z dolgim, ovijajočim se steblom in velikimi belimi cveti, Calystegia sepium; vrtn. lepi slak okrasna popenjavka z velikimi vijoličastimi ali rožnatimi zvončastimi cveti, Ipomea purpurea
  18.      slákar  -ja m () bot. na vlažnih tleh rastoča rastlina s plazečim se steblom in rumenimi cveti; drobižna pijavčnica
  19.      slákota  -e ž (á) nar. vzhodno lakomen človek: vsi vedo, da je slakota / kot psovka ali bi se rad vsega polastil, ti slakota
  20.      slálom  -a m () šport. smučarska disciplina, pri kateri tekmovalec smuča po strmini med gosto postavljenimi vratci: tekmovati v slalomu; prvak v slalomu; smuk in slalom / žarg.: tokrat bo vozil samo slalom tekmoval v slalomu; v drugem slalomu je zasedel osmo mesto v drugi vožnji slaloma // veslaška disciplina, pri kateri tekmovalec s kajakom ali kanujem vozi na divjih vodah med postavljenimi ovirami: tekmovanje v slalomu s kanuji ● ekspr. kolesar je vozil slalom po cesti vijugal; publ. s svojimi izjavami spretno vozi slalom se izogiba kočljivih dejstev
  21.      slalomíst  -a m () šport. športnik, ki goji slalom: je dober slalomist; tekmovanje slalomistov
  22.      slálomski  -a -o prid. () nanašajoč se na slalom: slalomska proga / slalomski finale
  23.      sláma  -e ž (á) posušena stebla in listi omlatenega žita: slama se je vnela; rezati slamo; s slamo krito poslopje; oviti mlada drevesa s slamo; slama za steljo; bala, kup, otep slame; gori kot slama / ajdova, ječmenova, pšenična, ržena slama / nekaj slam ima na jopici // navadno s prilastkom posušena stebla in listi nekaterih kulturnih rastlin sploh: fižolova, konopna, koruzna, lanena slama; slama stročnic ● iron. ta ima pa slamo v glavi nič ne ve, ne zna; ekspr. mlatiti, otepati prazno slamo vsebinsko prazno govoriti; ekspr. v tem govorjenju je malo zrnja, pa mnogo slame nepomembnega, nespametnega
  24.      slámarica  -e ž () žarg. s slamo napolnjena blazina (za ležanje); slamnjača: ležati na slamarici; ležišče s slamarico
  25.      slámica  -e ž (á) 1. posušeno steblo žita ali trave: slamica mu moli iz las; s slamico spuščati balončke; lahek kot slamica 2. cevka za pitje: dobiti poleg soka tudi slamico; plastična slamica / piti po slamici, s slamico 3. ekspr. manjšalnica od slama: ležati na slamici ◊ gastr. krompirjeva slamica na rezance narezan krompir, ocvrt v vroči maščobi

   82.559 82.584 82.609 82.634 82.659 82.684 82.709 82.734 82.759 82.784  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA