Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
e (82.634-82.658)
- slabìč -íča m (ȉ í) 1. nav. ekspr. neodločen, omahljiv človek: on sploh ni mož, ampak navaden slabič; vsi so ga imeli za slabiča 2. knjiž. slaboten človek: slabiči težkega dela niso zmogli ◊ čeb. čebelja družina, ki ima malo čebel in zalege ♪
- slabíčka -e ž (ȋ) ženska oblika od slabič: ni marala, da bi jo imeli za slabičko ♪
- slabíčnost -i ž (ȋ) 1. nav. ekspr. lastnost, ravnanje slabičev: sramoval se je svoje slabičnosti; človeška slabost in slabičnost 2. knjiž. slabotnost: zaradi slabičnosti jim ni mogel pomagati ♪
- slabíkav -a -o prid. (í) redko slaboten: ranjenec jo je klical s slabikavim glasom ♪
- slabína 1 -e ž (í) knjiž. slabost: slabina me je obšla; opomogel si je od slabine ♪
- slabína 2 -e ž (í) nav. mn., nar. lakotnica: konj ima udrte slabine ♪
- slabíški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na slabiče: strahopeten in slabiški človek / slabiški odnos do lastne volje ♪
- slabíštvo -a s (ȋ) nav. ekspr. lastnost, ravnanje slabičev: očital mu je slabištvo ♪
- slabíti -ím nedov. (ȋ í) 1. povzročati, da kdo postaja slab, onemogel: bolezen slabi človeka / poškodovani listi slabijo rastlino 2. povzročati, da kaj izgublja popolnost svojih značilnosti: posnemanje slabi njegovo individualnost; ta značilnost knjige slabi zanimanje bralcev // nav. 3. os. povzročati, da kaj prenehava (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: hrup slabi sluh 3. nar., s smiselnim osebkom v tožilniku imeti neprijeten občutek kot pri slabosti, zlasti v želodcu: bilo je tako vroče, da jih je kar slabilo; slabilo jo je od lakote ♪
- slabo... prvi del zloženk nanašajoč se na slab: slabokrven, slabonameren, slabosrčen, slaboumnost ♪
- slabôča -e ž (ó) zastar. slabotnost: sramoval se je svoje slaboče ♪
- slabokŕvnost -i ž (ŕ) 1. med. bolezen zaradi zmanjšanja števila rdečih krvničk ali zmanjšane količine krvnega barvila: zdraviti slabokrvnost; znaki slabokrvnosti 2. ekspr. neizrazitost, medlost: slabokrvnost dramskih oseb; poetična slabokrvnost njegovih ljubezenskih pesmi ♪
- slabóst -i ž (ọ̑) 1. neugoden občutek telesne nemoči: obšla ga je taka slabost, da se je ves bled sesedel; čutiti slabost v želodcu; omedleti od slabosti; hipna slabost 2. navadno s prilastkom kar ni v skladu z zaželenimi lastnostmi, zaželeno kakovostjo: pokazale so se slabosti takega poslovanja; odstraniti organizacijske slabosti; pozna odlike in slabosti njegovega pisanja / kapitulacija je pokazala vojaško in politično slabost države šibkost 3. navadno s prilastkom moralno, značajsko negativna lastnost: na njem ni našla nobene slabosti; ne zaveda se svojih slabosti; vsak človek ima svoje slabosti; slabosti in vrline // knjiž. neodločnost, omahljivost: očitali so mu nezanesljivost in slabost; njegov glas je razodeval strah in slabost 4. ekspr., navadno v povedni rabi nemoč upirati se užitkom, ki jih kaka stvar daje: ženske so njegova slabost / slabost do alkohola; poznajo njegovo
slabost za avtomobile ● knjiž. počasna hoja je razodevala njegovo slabost onemoglost ◊ med. živčna slabost nevrastenija ♪
- slabôta -e ž (ó) knjiž. slabost: slabota ga je obšla / pozna njegove kreposti in slabote ♪
- slabôtnica -e ž (ȏ) ekspr. slabotna ženska: slabotnica sem, a želim si biti močna ♪
- slabôtnik -a m (ȏ) knjiž. slaboten človek: zavzel se je za otroke in slabotnike ♪
- slabôtnost -i ž (ó) lastnost slabotnega: skrbi jo otrokova slabotnost / ekspr. slabotnost volje ♪
- slaboúmnica -e ž (ȗ) ekspr. slaboumna ženska: slaboumnico so dali v zavod ♪
- slaboúmnost -i ž (ú) duševna nerazvitost: različne stopnje slaboumnosti ♪
- slabovídnost -i ž (í) očesna napaka, zaradi katere se slabo vidi: zaradi slabovidnosti potrebuje očala ♪
- slabšálnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost slabšalnega: ugotavljati slabšalnost besed ♪
- slábšati -am nedov. (ȃ) povzročati, da kaj postane slabše: nalivi slabšajo ceste / slabšati odnose med državami slábšati se postajati slabši: vreme se slabša / bolezen se mu slabša ♪
- slábši -a -e prid. (ȃ) 1. primernik od slab: bombažne tkanine so slabši izolatorji kot volnene; delovna organizacija je v slabšem položaju kot lani; izvid je slabši, zato bo morala ostati v bolnišnici; nočem biti slabši od prijateljev; današnja predstava je bila slabša kot včerajšnja 2. ki je nižje, manj kakovostne vrste: ta izdelek je poceni, ker je iz slabšega materiala; odstopila ji je vso slabšo obleko / prva vretenca so dobro razvita, zadnja pa so slabša manj razvita slábše prisl.: bolniku je vedno slabše; sin je slabše gospodaril in se zadolževal; slabše sliši kot jaz; rdeča barva se v temi slabše vidi; pri nekaterih živalih je lobanja slabše razvita ∙ zdaj mu je še slabše počuti se še bolj bolnega slábši -a -e sam.: dopolnilni pouk je za slabše za slabše učence; o njem je povedal več boljšega kot slabšega; prim. slab ♪
- slačílka -e [tudi u̯k] ž (ȋ) knjiž., redko striptizeta: nastopa kot slačilka ♪
- slačílnica -e ž (ȋ) prostor za preoblačenje: slačilnice so zraven telovadnice; slačilnice za kopalce ♪
82.509 82.534 82.559 82.584 82.609 82.634 82.659 82.684 82.709 82.734