Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (8.101-8.125)



  1.      dokumentírati  -am dov. in nedov. () izpričati, podpreti kaj z dokumenti, utemeljiti: gradivo je treba dokumentirati; dokumentirati prošnjo, vlogo; dokumentirati podatke z risbami in grafikoni; statistično dokumentirati gospodarsko stanje / svoja proučevanja je tudi fotografsko dokumentiral; pren. to delo dobro dokumentira svojo dobo dokumentíran -a -o: predlogi so zadostno dokumentirani; razprava je obširno dokumentirana
  2.      dólbec  -bca [b] m (ọ̑) kdor dolbe
  3.      dolbeníca  -e [b] ž (í) redko dolbenka
  4.      dólbenje  -a [b] s (ọ́) glagolnik od dolbsti: dolbenje debel / dolbenje v skale
  5.      dólbenka  -e [b] ž (ọ̑) preprost čoln, izdolben iz enega debla: peljati se v dolbenki
  6.      dolbílce  -a [b] s () manjšalnica od dolbilo: graversko dolbilce; koničasto dolbilce
  7.      dolbílen  -lna -o [b] prid. () s katerim se dolbe: dolbilni stroj
  8.      dólce  [-če] prisl. (ọ̑) muz., označba za izraz izvajanja nežno, sladko
  9.      dólček  -čka [tudi č] m (ọ̑) manjšalnica od dolec
  10.      dólec  -lca [tudi c] m (ọ̑) redko majhna dolina, dolinica: griči in dolci Gorjancev
  11.      dólek  -lka m (ọ̑) alp. raven ali rahlo nagnjen svet, ki je na eni strani odprt proti še nižji dolini: bivakirali so v dolku
  12.      dolénjec  -jca m (ẹ́) 1. prebivalec spodnjega, dolnjega konca vasi: zbrali so se gorenjci in dolenjci 2. dolenjsko vino: pila sta dolenjca 3. pog. vlak, ki vozi na Dolenjsko: voziti se z dolenjcem
  13.      dolénji  stil. dólenji -a -e prid. (ẹ̄; ọ̑) zastar. ki leži, je nižje; spodnji: dolenji konec vasi / dolenje dežele južne / Dolenja vas
  14.      dólenjka  in dolénjka -e ž (ọ̑; ẹ́) nar. nabrano spodnje krilo, ki se v pasu priveže
  15.      dolénjski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Dolenjce ali Dolenjsko: gričevnata dolenjska pokrajina; dolenjske izletniške točke; star. mahniti jo na dolenjsko stran Dolenjsko / dolenjska šegavost; dolenjsko narečje / dolenjsko vino / dolenjski vlak vlak, ki vozi na Dolenjsko
  16.      dolénjščina  -e ž (ẹ́) dolenjsko narečje: govori v dolenjščini; vpliv dolenjščine na knjižni jezik
  17.      dolèt  -éta m ( ẹ́) dosega cilja z letom: dolet divjih rac; dolet letala na letališče / na letališču so uredili progo za dolet za pristajanje
  18.      dolétati  -am nedov. (ẹ̑) leteč dosegati cilj: ptice so doletale in odletale / race doletajo
  19.      doletávati  -am nedov. () leteč dosegati cilj: vrane doletavajo in odletavajo; pren. zaslišal je zvonjenje, ki je doletavalo z vetrom
  20.      doléten  -tna -o prid. (ẹ̑) redko polnoleten: sin bo že kmalu doleten; postati doleten po zakonu
  21.      doletéti  -ím dov., dolêtel (ẹ́ í) 1. nav. 3. os. izraža nepričakovan nastop kakega stanja, dejanja: družino je doletela nesreča; ponižanje me je doletelo po tvoji krivdi; doletel ga je nepričakovan poraz; kjer koli te lahko doleti smrt / učenca je doletela zaslužena kazen; to je najhujše, kar nas more doleteti / doletela ga je velika čast, sreča doživel je veliko čast, srečo / mogoče bo pisateljevo delo doletela boljša usoda 2. star. prileteti: z juga so doletele ptice
  22.      doletévati  -am nedov. (ẹ́) nav. 3. os. izraža večkraten nepričakovan nastop kakega stanja, dejanja: pogosto nas doletevajo težave
  23.      doletíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer letalo pristane: helikopter je končno našel doletišče
  24.      dolétnost  -i ž (ẹ̑) redko polnoletnost: doseči doletnost
  25.      dólgež  -a [g] m (ọ̑) redko dolgin

   7.976 8.001 8.026 8.051 8.076 8.101 8.126 8.151 8.176 8.201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA