Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (8.026-8.050)


  1.      dogóvoren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dogovor: dogovorni pogoji; knjižni jezik in pisava sta tako ali tako samo dogovorna ♪
  2.      dogradítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od dograditi: dograditev kulturnega doma se je zakasnila; dograditev avtomobilske ceste; krediti za dograditev in popravila stanovanj / dograditev gospodarskega sistema; dograditev socializma ♪
  3.      dograjênost  -i ž (é) knjiž. dovršenost, popolnost, izdelanost: pisatelj se v novelah približuje umetniški dograjenosti; dograjenost skladbe; za delo je značilna realistična dograjenost značajev ♪
  4.      dograjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od dograjevati: stari način dela zavira hitro dograjevanje stavb; dograjevanje življenjskega nazora; dograjevanje gospodarskega sistema ♪
  5.      dograjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. približevati se koncu gradnje, graditve česa: stavbo te dni dograjujejo; pren. dograjevati svoj svetovni nazor 2. dodatno graditi: bolnišnici dograjujejo nov trakt; v kopališču dograjujejo garderobe in umivalnice ♪
  6.      dogrêbsti  -grêbem dov., dogrébel dogrêbla (é) z grebenjem priti do česa: dogrebsti do kamna; z rokami sta grebla sneg in se končno dogrebla do vrat ♪
  7.      dohájanje  -a s (ȃ) glagolnik od dohajati: čim hitrejše dohajanje splošnega družbenega razvoja ♪
  8.      dohitéti  -ím dov., dohítel (ẹ́ í) 1. s hitrejšim premikanjem priti do koga, ki gre spredaj: dohitel ga je na ovinku; tako beži, da ga ne morem dohiteti / z avtom je dohitel vlak ∙ smrt ga je dohitela na potovanju umrl je na potovanju 2. izenačiti se s kom v čem: dohiteti sosede pri delu; tik pred koncem ga je dohitel na tabeli; v šolstvu smo dohiteli napredne države; v znanju ne more dohiteti svojih sošolcev 3. redko nadomestiti, popraviti: zamujenega ne moremo več dohiteti ♪
  9.      dohitévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od dohitevati: hitro dohitevanje in varno prehitevanje / dohitevanje drugih v znanju ♪
  10.      dohitévati  -am nedov. (ẹ́) s hitrejšim premikanjem prihajati do koga, ki gre spredaj: ljudje so ju dohitevali in prehitevali; dohitevati znance / ker je veter pojemal, je s čolnom dohiteval jadrnico // iti enako hitro kot kdo drug; dohajati: ne hodi tako hitro, saj te komaj dohitevam; pren. treba se je izpopolnjevati, če hočeš dohitevati dobo ♪
  11.      dohodárstven  -a -o prid. (ȃ) v zvezah dohodarstveni urad, dohodarstvena uprava nekdaj urad, uprava za pobiranje občinskih davščin ♪
  12.      dohódek  -dka m (ọ̑) 1. nav. mn. vsota, ki jo kdo v določenem razdobju prejme za svoje delo, od premoženja: redni dohodki mu ne zadoščajo; ima dobre dohodke; mesečni dohodki; rentni dohodek; dohodki od premoženja; viri dohodkov; davek od dohodkov / njegov edini dohodek je pokojnina, štipendija / osebni dohodki 2. nav. ed., ekon. uspeh kake pridobitne dejavnosti v določenem razdobju, izražen v denarju: dohodek gospodarske organizacije se je povečal; sestaviti pravilnik o delitvi dohodka; prispevek od dohodka 3. ekon., navadno v zvezi z naroden novo ustvarjena vrednost v družbenopolitični skupnosti v določenem razdobju, izražena v denarju: narodni dohodek Jugoslavije; narodni dohodek občine; narodni dohodek povprečno na prebivalca, na zaposlenega ◊ fin. katastrski dohodek z zemljiškim katastrom določen povprečni dohodek od zemljiške parcele; proračunski dohodki sredstva, ki jih prejemajo organi družbenopolitičnih skupnosti za svojo dejavnost ♪
  13.      dohóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dohod: široka dohodna pot vodi na sprehajališče; dohodne stopnice ♪
  14.      dohódkoven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dohodke: naš dohodkovni sistem; dohodkovna lestvica ♪
  15.      dohrepenéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. prenehati hrepeneti: srce je dohrepenelo dohrepenéti se s hrepenenjem doseči kaj: nobeden od njiju se ni dohrepenel do ideala ♪
  16.      doigrávanje  -a s (ȃ) glagolnik od doigravati: doigravanje prekinjenih partij ♪
  17.      dojédati  -am nedov. (ẹ́) približevati se koncu jedenja: ravno dojedal je, ko so ga poklicali; v naglici je dojedal kos pečene gosi ♪
  18.      dójem  in dôjem -jma m (ọ́; ó) knjiž., navadno s prilastkom vtis, občutek: ne more se otresti dojma zapuščenosti; imam dojem, da me noče razumeti / predstava je pustila v gledalcih globok dojem; še ves je pod dojmom žalostnega dogodka ♪
  19.      dojemálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. kdor dojema umetnino: likovni izraz se razvija neodvisno od svojega dojemalca; odnos med ustvarjalcem in dojemalcem ♪
  20.      dojemálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dojemanje: dojemalna sposobnost / dojemalni organi ♪
  21.      dojémanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od dojemati: avtor se je znal približati otrokovemu dojemanju; čustveno in miselno dojemanje življenja; globlje dojemanje družbenega dogajanja; intuitivno dojemanje; dojemanje skladbe, učne snovi, filmske umetnine / slušno, vidno dojemanje; dojemanje zvokov ♪
  22.      dojémati  -am nedov. (ẹ̑) 1. vključevati, sprejemati v zavest: fant hitro dojema; toliko novega je, da otrok komaj dojema; učenci so slabo dojemali učiteljevo razlago; čustveno, površno dojemati / razlagal je tovarišem, kako dojema partizansko življenje; umetnino dojema elementarno 2. sprejemati čutne dražljaje, zlasti s sluhom, z vidom: oko dojema svetlobo; njegova ušesa ne dojemajo več ropota; streljanje je še komaj motno dojemal dojemajóč -a -e: hitro dojemajoč človek ♪
  23.      dojemljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki hitro dojema: dojemljiv človek / bister, dojemljiv duh // knjiž., navadno v zvezi z za dovzeten, sprejemljiv: nekateri učenci niso dojemljivi za vzgojne ukrepe / mladenič je bil za lepoto močno dojemljiv 2. ki se da dojeti: njegova poezija je težko dojemljiva; čutno dojemljive stvari / to mu je treba prikazati na dojemljiv način ♪
  24.      dojemljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost dojemljivega človeka: fant je obdarjen z izredno dojemljivostjo; pri pisanju je treba upoštevati otroško dojemljivost; dojemljivost učencev / to presega okvir normalne človeške dojemljivosti // knjiž., navadno v zvezi z za dovzetnost, sprejemljivost: preseneča nas velika dojemljivost obiskovalcev za moderna gledališka dela ♪
  25.      dójen  -jna -o prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na dojenje: dojna doba // redko doječ: dojna mati / dojne svinje potrebujejo mešano krmo 2. nar. vzhodno ki ima, daje mleko; molzen: dojna krava ♪

   7.901 7.926 7.951 7.976 8.001 8.026 8.051 8.076 8.101 8.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA