Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
e (7.801-7.825)
- disperzíja -e ž (ȋ) 1. kem. zmes razpršene trdne, tekoče ali plinaste snovi in druge snovi: groba disperzija; koloidna disperzija / disperzija gline v vodi 2. knjiž. razpršitev, razkropitev: množična uporaba avtomobilov je privedla do disperzije mest; disperzija prebivalstva / letos je bila disperzija cen v trgovinah zelo visoka ◊ fiz. disperzija svetlobe razstavitev svetlobnega curka na spektralne barve, razklon svetlobe ♪
- disperzíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na disperzija 1: disperzijski postopek / disperzijsko barvilo netopno barvilo, ki se v vodi razprši; disperzijsko sredstvo snov, v kateri je druga snov razpršena ♪
- dispêrznost -i ž (ȇ) kem. stopnja razpršenosti snovi v drugi snovi: dobiti zaželeno disperznost ♪
- displej tudi display -a [displéj] m (ẹ̑) žarg. elektronska naprava, ki omogoča na prirejenem zaslonu prikazovanje določenih sporočil; prikazovalnik: na displeju prebrati vozni red / displej časa, temperature ♪
- dispnóičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na dispnoo: dispnoičen bolnik / dispnoično dihanje ♪
- disponènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) uslužbenec, ki je pooblaščen samostojno voditi kako poslovno področje podjetja: biti vozovni disponent pri železnici ♪
- disponíranje -a s (ȋ) glagolnik od disponirati: samostojno disponiranje s premoženjem ♪
- dispozitíven -vna -o prid. (ȋ) jur. ki vsebuje izrek: dispozitivni del odločbe, sodbe / dispozitivna listina listina, s katero se ustanovi ali ugotovi kaka pravna pravica ♪
- disproporcionálen -lna -o prid. (ȃ) ki je v disproporcu s čim; nesorazmeren, neskladen: posamezni deli fasade so disproporcionalni ♪
- disputíranje -a s (ȋ) glagolnik od disputirati: učeno disputiranje ♪
- distálen -lna -o prid. (ȃ) anat. bolj oddaljen od trupa: distalni del kosti ♪
- distancíranje -a s (ȋ) glagolnik od distancirati se: distanciranje vlade od pisanja posameznih listov / priprava za distanciranje valjev ♪
- distancírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) publ. pokazati, izraziti odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim: precej udeležencev se je distanciralo od uvodnega govora; distancirati se od politike sile / z begom v preteklost se hoče distancirati od vsega distancírati teh. narediti razmik, razmakniti: distancirati konstrukcijske elemente ♪
- distánčen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na distanco: distančno presojanje stvari ♦ ekon. distančna kupčija kupčija med dvema osebama na različnih krajih; geom. distančni obrazec obrazec za računanje razdalje med dvema točkama v koordinatnem sistemu ♪
- distén -a m (ẹ̑) min. rudnina triklinski aluminijev silikat ♪
- distinktíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. razlikovalen, razločevalen: distinktivni znaki ♪
- distributêr -ja m (ȇ) kdor opravlja distribucijo: prodati film tujim distributerjem; filmski distributerji; distributerji bencina ♪
- distributêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na distributerje: distributerski posli ♪
- distributíven -vna -o prid. (ȋ) ki opravlja distribucijo: slaba organizacija distributivnega aparata; distributivno omrežje ♪
- distributívnosten -tna -o prid. (ȋ) mat., v zvezi distributivnostni zakon zakon o distributivnosti ♪
- distríkten -tna -o (ȋ) pridevnik od distrikt: distriktni urad ♪
- distrófičen -čna -o (ọ́) pridevnik od distrofija: distrofičen otrok ♪
- dišáven -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dišavo: dišavne rastline; dišavna zelišča / dišavna sol, voda / dišavna posoda ♪
- dišéčina tudi dišečína -e ž (ẹ̄; í) zastar. dišava: dodati vinu različne dišečine / trgovec z dišečinami ♪
- dišéčnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost dišečega: dišečnost vrtnic ♪
7.676 7.701 7.726 7.751 7.776 7.801 7.826 7.851 7.876 7.901