Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (7.726-7.750)


  1.      direktíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na direktivo: direktivni organ / direktiven članek; učni načrt je direktiven / direktivni posegi v gospodarstvo ♦ ekon. direktivni gospodarski plan plan, ki popolnoma predpisuje gospodarski razvoj ♪
  2.      direktívnost  -i ž (ȋ) značilnost direktivnega: prevelika direktivnost centralnih organov; direktivnost planov ♪
  3.      diréktnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost direktnega, neposrednost: povečana direktnost vplivov / direktnost pesnikove izpovedi ♪
  4.      diréktor 1 -ja m (ẹ́) uslužbenec, ki vodi podjetje, zavod ali ustanovo: izvoliti direktorja; določiti, pog. postaviti koga za direktorja; gimnazijski direktor ravnatelj; direktor gostinskega podjetja upravnik; razpisati mesto direktorja; pomočnik direktorja / generalni direktor; komercialni, tehnični direktor; direktor radijskega programa ◊ film. direktor filma odgovorni organizacijski in finančni vodja pri snemanju posameznega filma; direktor fotografije filmski sodelavec, ki je odgovoren za kvaliteto posnetkov ♪
  5.      diréktor 2 -ja m (ẹ̄) žarg., agr. samorodna trta, samorodnica: zasajenega imajo precej direktorja // vino iz grozdja te trte: spila sta liter direktorja ♪
  6.      direktorát  -a m (ȃ) redko direktorski urad ♪
  7.      diréktorica  -e ž (ẹ́) ženska oblika od direktor: direktorica založbe; direktorica gimnazije ravnateljica ♪
  8.      direktórij  -a m (ọ́) skupina ljudi, ki vodi podjetje, zavod ali ustanovo: ustanovo vodi direktorij; član direktorija; sklepi direktorija ◊ rel. koledar z navodili za maševanje in za molitev brevirja; zgod. petčlanski ustavni organ z izvršilno oblastjo v Franciji v letih od 1795 do 1799 ♪
  9.      diréktorjev  -a -o (ẹ́) pridevnik od direktor1: direktorjeva pisarna; direktorjeva tajnica ♪
  10.      diréktorski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na direktorje: direktorski položaj; direktorsko mesto v podjetju / direktorski posli ♪
  11.      diréktorstvo  -a s (ẹ́) služba direktorja, ravnateljstvo: sprejeti direktorstvo / direktorstvo v tovarni mu je prineslo mnogo poznanstev; odložiti direktorstvo ♪
  12.      direndáj  -a [rǝn] m (ā) ekspr. hrup, vpitje: goste imajo, spet bo direndaj; direndaj je trajal pozno v noč; zdaj mi je pa že dovolj tega direndaja / mestni direndaj; strašen direndaj je po cestah vrvež, prerivanje; brata se nista menila zanjo, imela sta svoj direndaj svoje igre, svojo zabavo ♪
  13.      direndájast  -a -o [rǝn] prid. (ā) ekspr. poln hrupa, vpitja: direndajasto mesto ♪
  14.      dirigènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. kdor umetniško vodi, usmerja orkester, zbor: na prireditvi sodelujejo znani solisti in dirigenti; dirigent vadi z otroškim zborom; dirigent orkestra; koncert bo pod vodstvom dirigenta iz Zagreba; predstaviti se prvič kot dirigent / operni dirigent 2. publ. kdor vodi, usmerja sploh: dirigenta te nogometne tekme sta bila naša strelca ♪
  15.      dirigêntka  in dirigéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska, ki umetniško vodi, usmerja orkester, zbor: dirigentka pevskega zbora ♪
  16.      dirigêntski  in dirigéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na dirigente: dirigentski pult; dirigentska palica / dobiti dirigentsko mesto ♪
  17.      dirigêntstvo  in dirigéntstvo -a s (ē; ẹ̄) dejavnost dirigentov: posvetiti se dirigentstvu / pouk dirigentstva dirigiranja ♪
  18.      dirigíranje  -a s (ȋ) glagolnik od dirigirati: dirigiranje koncerta; umetnost dirigiranja / planiranje in dirigiranje proizvodnje; dirigiranje v posamezne poklice / dirigiranje umetnih satelitov ♪
  19.      dirjálec  -lca [u̯c] m (ȃ) redko dirjač: jezdec je obrnil dirjalca proti gozdu / pripravljal je svojega dirjalca za tekmo ♪
  20.      dírjanje  tudi dirjánje -a s (ȋ; ȃ) glagolnik od dirjati: dirjanje konj / otroci so se naveličali dirjanja po dvorišču ♪
  21.      dirjástenje  -a s (á) glagolnik od dirjastiti: utrujen od dirjastenja ♪
  22.      dirkálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) redko dirkač: dirkalec se je ponesrečil / pravilno krmiti dirkalce ♪
  23.      dirkálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dirke: dirkalni avtomobil, čoln; dirkalni konj; dirkalno kolo / dirkalna proga / dirkalna prireditev; dirkalna sezona ♪
  24.      dirkalíšče  -a s (í) posebej urejen prostor za dirke: na dirkališču so se zbrali najboljši motoristi Evrope; krožno dirkališče / kolesarsko, konjsko dirkališče; dirkališče za avtomobile ♪
  25.      dirkalíščen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dirkališče: dirkališčni prostor / dirkališčne dirke ♪

   7.601 7.626 7.651 7.676 7.701 7.726 7.751 7.776 7.801 7.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA