Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
e (7.576-7.600) 
- dialéktičnomaterialístičen -čna -o prid. (ẹ́-í) nanašajoč se na dialektični materializem: dialektičnomaterialistični pogled na življenje ♪
- dialéktičnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost dialektičnega: dialektičnost mišljenja ♪
- dialéktik -a m (ẹ́) 1. predstavnik dialektične filozofske smeri: preštudiral je dela najpomembnejših dialektikov // kdor kaj obravnava dialektično: dober, dosleden dialektik 2. v sholastični filozofiji kdor prepričuje nasprotnika z odkrivanjem in pobijanjem protislovij v njegovih sodbah: oster, spreten dialektik // v antični filozofiji kdor uporablja dvogovor kot obliko filozofskega mišljenja: Sokrat je bil sijajen dialektik 3. redko govornik, ki zna prepričati ♪
- dialéktika -e ž (ẹ́) 1. nauk o splošnih zakonitostih gibanja, temelječega na protislovnosti bivajočega: marksistična, materialistična dialektika / dialektika mišljenja, razvoja ♦ filoz. dialektika po Heglu nauk o splošnih zakonitostih gibanja, temelječega na protislovnosti razvoja ideje // gibanje vsega bivajočega po teh zakonitostih: družbena dialektika; dialektika prirode, zgodovine 2. v sholastični filozofiji prepričevanje nasprotnika z odkrivanjem in pobijanjem protislovij v njegovih sodbah: s spretno dialektiko premagati nasprotnika; ostra dialektika // v antični filozofiji dvogovor kot oblika filozofskega mišljenja: dialektika sofistov 3. publ. dialektičnost: dialektika pojmov; dialektika Prešernove umetnine ♪
- dialektizácija -e ž (á) lingv. 1. nastajanje dialektov: dialektizacija slovenskega jezika 2. uvajanje dialektizmov: boj Prešernovega kroga zoper Metelkovo dialektizacijo ♪
- dialektízem -zma m (ȋ) lingv. narečni element v knjižnem jeziku: pesnik rad uporablja dialektizme; lokalizmi in dialektizmi ♪
- dialektológ -a m (ọ̑) strokovnjak za dialektologijo ♪
- dialektologíja -e ž (ȋ) veda o dialektih: ukvarjati se z dialektologijo; slovenska dialektologija ♪
- dialektolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dialektologijo: dialektološka študija / dialektološki atlas ♪
- dialógičen -čna -o prid. (ọ́) dialoški: dialogična oblika spisa ♪
- diamagnéten -tna -o prid. (ẹ̑) fiz. v katerem je gostota magnetnega polja manjša, kot bi bila v praznem prostoru: diamagnetna snov ♪
- diamagnétik -a m (ẹ́) fiz. diamagnetna snov ♪
- diamagnetízem -zma m (ȋ) fiz. lastnost diamagnetne snovi ♪
- diamánten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na diamant: diamantni lesk / zlat diamantni prstan; diamantna krona ● diamantna poroka šestdesetletnica poroke; biserna poroka ◊ teh. diamantno rezilo priprava za rezanje stekla z diamantno konico ♪
- diámeter -tra m (á) geom. premer: diameter kroga, krogle ♪
- diametrálen -lna -o prid. (ȃ) skrajno različen, popolnoma nasproten: diametralni nazori; diametralna pozicija / ekspr. diametralno nasprotje zelo veliko ♦ geom. diametralni točki točki, ki ležita na nasprotnih krajiščih istega premera diametrálno prisl.: stališča se diametralno razlikujejo; diametralno nasprotni interesi ♪
- díaobjektív -a m (ȋ-ȋ) fot. objektiv za projiciranje diapozitivov na diaprojektorju, včasih tudi na kinoprojektorju ♪
- diapozitíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na diapozitiv: diapozitivni posnetek / diapozitivna plošča ♪
- díaprojéktor -ja m (ȋ-ẹ́) priprava za projiciranje diapozitivov: šola je dobila nov diaprojektor ♪
- díaprojéktorski -a -o (ȋ-ẹ́) pridevnik od diaprojektor: diaprojektorski pribor ♪
- diaréja -e ž (ẹ̑) med. nenormalno pogostno iztrebljanje; driska: ima močno diarejo ♪
- diaróičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na diarejo: diaroičen bolnik / diaroično blato ♪
- diastátičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na diastazo: diastatični encim ♪
- diastóličen -čna -o (ọ́) pridevnik od diastola: diastolični pritisk krvi ♪
- diatéka -e ž (ẹ̑) zbirka diapozitivov: ima bogato diateko; na šoli so uredili diateko za pomoč pri pouku ♪
7.451 7.476 7.501 7.526 7.551 7.576 7.601 7.626 7.651 7.676 
