Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

e (7.551-7.575)


  1.      dežníkarski  -a -o [dǝž] prid. (ȋ) nanašajoč se na dežnikarje: dežnikarska obrt ♪
  2.      dežníkast  -a -o [dǝž] prid. (í) podoben dežniku: dežnikast klobuk pri gobah ♪
  3.      dežúranje  -a s (ȗ) glagolnik od dežurati: nočno dežuranje ♪
  4.      dežúrati  -am nedov. (ȗ) opravljati službo v času, ko drugi ne delajo: zaradi gostov dežurajo tudi med prazniki / taborniki so dežurali v izmenah / reševalna ekipa je dežurala vso noč ♪
  5.      dežúren  -rna -o prid. (ȗ) ki opravlja službo v času, ko drugi ne delajo: dežurni oficir, uslužbenec, zdravnik; dežurna gasilska četa; dežurna lekarna lekarna, ki je odprta ponoči ali med prazniki / imeti, opravljati, uvesti dežurno službo / dežurna soba za tistega, ki je dežuren dežúrni -a -o sam.: pog. danes ima dežurno naš oddelek dežurno službo ♪
  6.      dežúrna  -e ž, dežúrnih (ȗ) ženska, ki opravlja službo v času, ko drugi ne delajo: nočna dežurna je zjutraj predala delo ♪
  7.      dežúrni  -ega m (ȗ) kdor opravlja službo v času, ko drugi ne delajo: kje je dežurni? popoldne so bili v službi samo dežurni; dežurni čete ♪
  8.      dežúrstvo  -a s (ȗ) služba dežurnega: med prazniki so uvedli dežurstvo; zamenjati koga pri dežurstvu; izredno dežurstvo / razpored dežurstev ♪
  9.      diabétes  -a m (ẹ̑) med. bolezen, pri kateri se zaradi nepravilne presnove ogljikovih hidratov čezmerno poveča količina sladkorja v krvi, sladkorna bolezen: sredstva proti diabetesu ♪
  10.      diabétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na diabetike ali diabetes: diabetična ambulanta; diabetična hrana / diabetičen bolnik; diabetična koma ♪
  11.      diabétik  -a m (ẹ́) kdor ima sladkorno bolezen: zdravljenje diabetikov; kruh za diabetike ♪
  12.      diabóličen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. ki ima lastnosti, kakršne se pripisujejo hudiču; satanski, zloben: to je diaboličen človek; njegova diabolična narava / čutil je v sebi neko diabolično silo / opazuje jo z diaboličnim izrazom ♪
  13.      diadém  -a m (ẹ̑) dragocen okrasni obroč ali trak okoli glave, navadno kot znamenje časti in dostojanstva, načelek: cesarju so prinesli zlat diadem in škrlaten plašč; diadem z diamanti // temu podoben ženski nakit: v laseh se ji lesketa diadem; bleščeč diadem ji obkroža čelo ♪
  14.      diáden  -dna -o prid. (ȃ) mat. binaren: diadni sistem; diadno število ♪
  15.      diádičen  -čna -o prid. (á) mat. binaren: diadični sistem ♪
  16.      diafrágemski  -a -o [gǝm] (ȃ) pridevnik od diafragma: diafragemski obroček ♪
  17.      diagnosticíranje  -a s (ȋ) glagolnik od diagnosticirati: diagnosticiranje srčnih bolezni, otrokovih motenj ♪
  18.      diagnóstičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na diagnozo: delo v diagnostičnem laboratoriju; diagnostični postopek; diagnostična metoda / diagnostične aparature; diagnostično sredstvo / diagnostično cepljenje cepljenje za ugotovitev bolezni, proti kateri se cepi / testi so diagnostično sredstvo za ugotavljanje znanja ♪
  19.      diagonálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na diagonalo: diagonalni prerez, presek; diagonalna smer / diagonalna kompozicija portreta ♦ šport. streme na diagonalni vlek streme, ki priteza čevelj na smuči poševno navzdol diagonálno prisl.: hoditi diagonalno po sobi; presekati ravnino diagonalno ♪
  20.      diahróničen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. ki raziskuje pojave v njihovem časovnem razvoju: diahronično obravnavanje problema ♦ lingv. diahronična lingvistika ♪
  21.      diakrítičen  -čna -o prid. (í) knjiž. razlikovalen, razločevalen: diakritični narodopisni pojavi ♦ lingv. diakritični znak znak, ki pri črkah zaznamuje poseben izgovor ♪
  22.      dialékt  -a m (ẹ̑) lingv. od knjižnega jezika različni jezikovni sistem, v katerem se govori na delu narodnega ozemlja, narečje: govoriti v dialektu; slovenski dialekti; zapisovanje dialekta / socialni dialekt govor kakega družbenega sloja ♪
  23.      dialektálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dialekt, narečen: dialektalne raziskave / dialektalna poezija ♪
  24.      dialéktičen 1 -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na dialektiko: dialektična metoda; dialektična filozofska smer; dialektične zakonitosti / dialektičen razvoj; dialektično mišljenje; dialektična protislovja ♦ filoz. dialektični materializem nauk o splošnih zakonitostih razvoja narave, družbe in mišljenja dialéktično prisl.: gledati na razvoj družbe dialektično; dialektično obravnavati problem ♪
  25.      dialéktičen 2 -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na dialekt, narečen: dialektičen izraz; dialektična oblika; dialektične posebnosti / dialektični teksti dialéktično prisl.: dialektično obarvana govorica ♪

   7.426 7.451 7.476 7.501 7.526 7.551 7.576 7.601 7.626 7.651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA